Kanada po novih carinah ZDA naznanila protiukrepe: “Branili bomo našo državo”

Kanadski premier Mark Carney je v sredo napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi dodatnih carin na uvožene avtomobile in dele zanje označil za neposreden napad na kanadske delavce in napovedal povračilne ukrepe, poroča STA.

“Branili bomo naše delavce, naša podjetja, našo državo. To nas bo bolelo, ampak bomo iz tega skupaj prišli močnejši. Seveda smo že naznanili povračilne carine, imamo tudi še druge možnosti,” je povedal Carney, ki je nasprotovanje Trumpovim politikam postavil kot temelj svoje kampanje na volitvah, ki jih je razpisal za 28. april.

ZDA uvozijo polovico svojih avtomobilov, polovica tega uvoza pa prihaja iz Kanade in Mehike, s katerima imajo ZDA podpisan sporazum o prosti trgovini (USMCA). Avtomobilska industrija treh držav je močno povezana, saj si medsebojno proizvajajo tudi avtomobilske dele. Trump je proti obema sosedama že uvedel višje carine, vendar je avtomobilske začasno izvzel.

Carney je govoril na mostu Ambassador, ki povezuje kanadsko mesto Windsor z ameriškim Detroitom, kjer je sedež ameriške avtomobilske industrije. Delavcem je povedal, da gre pri Trumpovem ukrepu za neposreden napad na kanadske delavce, most, ki je bil po njegovih besedah doslej simbol tesnih vezi med državama, pa to več ni, navaja STA.

EU že izrazila globoko obžalovanje

Trump je v sredo napovedal, da bodo ZDA 2. aprila uvedle dodatne 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov in delov zanje v ZDA. Za avtomobile iz EU bi to pomenilo dvig carin na 27,5 odstotka. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je že izrazila globoko obžalovanje in dejala, da bodo dodatne carine preučili v prihodnjih dneh, skupaj z drugimi ukrepi, ki jih ZDA načrtujejo v prihodnjih dneh. Dodala je, da si bo EU še naprej trudila najti rešitve s pogajanji.

Prav tovrstne carine bi najbolj udarile po evropskem gospodarstvu, je v intervjuju za Forbes Slovenija pojasnila profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Katja Zajc Kejžar. Med najbolj izpostavljenimi naj bi bile srednjeevropske države, vključno s Slovenijo, ki bo Trumpove carine prav tako najbolj občutila prek avtomobilske industrije, je povedala.

Ameriški predsednik namerava ob tem obresti za avtomobilska posojila spremeniti v davčno olajšavo, vendar le za nakup v ZDA izdelanih avtomobilov.

Trump je dejal, da bodo ZDA z avtomobilskimi carinami v dveh letih zaslužile med 600 do 1.000 milijard dolarjev, s čimer bodo zmanjšali javni dolg. Ta ocena je bila pretirana celo za uradnika Bele hiše Willa Scharfa, ki je predvidel le okrog 100 milijard dolarjev novih prihodkov, piše STA.

Trumpov svetovalec za trgovino in proizvodnjo Peter Navarro je v sredo novinarjem povedal, da so tuji trgovinski “prevaranti” ameriško avtomobilsko industrijo spremenili v nizko plačano sestavljalnico tujih delov, zaradi česar je ogrožena nacionalna varnost ZDA. Še posebej “zlobni” naj bi bili Japonska in Nemčija, ki sta proizvodnjo dražjih delov ohranili doma.

Nekateri modeli tudi do 12.000 dolarjev dražji

Analitiki menijo, da bodo Trumpove carine podražile avtomobile za ameriške kupce. Svetovalno podjetje Anderson Economic Group iz Michigana meni, da bo za nekatere modele treba plačati tudi do 12.000 dolarjev več kot doslej.

Večina analitikov se strinja, da bodo carine na krajši rok zagotovo pospešile inflacijo, čeprav pa nekateri menijo, da bodo carine na daljši rok povečale domača vlaganja in proizvodnjo. “Če bodo domači proizvajalci povišali cene, bodo avtomobili postali luksuzno blago,” je po poročanju STA dejal glavni ekonomist pri Capital Economics Paul Ashworth.

Nad Trumpovimi carinami pa so navdušeni ameriški sindikati. Predsednik sindikata avtomobilske industrije Shawn Fain je v sredo izjavil, da bodo carine povečale zaposlovanje v ZDA in oživile ameriške skupnosti.

Tudi predsednik Združenja ameriške predelovalne industrije Scott Paul je menil, da so višje carine na uvoz potrebne, ker je ameriška avtomobilska industrija v zadnjih 40 letih slabela pod pritiskom uvoza iz Azije in sosednjih držav.

Z nižanjem carin do kitajskega TikToka?

Ob napovedi novih carin je Trump še dejal, da bi lahko bile nekatere države med izjemami. Tako je na primer za Kitajsko omenil možnost nižjih carin, če bo ta privolila v prodajo družbenega medija TikTok ameriškemu kupcu, poroča STA.

Lastnik TikToka ByteDance bi moral po lani sprejetem ameriškem zakonu že v začetku letošnjega leta prodati večinski delež v TikToku, sicer bi družbenemu omrežju onemogočili delovanje na ameriškem trgu.

Trump je uveljavljanje zakona odložil do 5. aprila, s čimer je želel omogočiti dovolj časa za prodajo, v sredo pa dejal, da bo izvajanje zakona morebiti podaljšal še za dlje časa. “Morda jim bom malce znižal carine, da se to uredi. Prišli bomo do nekega dogovora. Kitajska bo morala pri tem odigrati vlogo v obliki odobritve posla in mislim, da bo to storila,” je dejal.

A ByteDance, kot kaže, za prodajo ni preveč zainteresiran, čeprav je zanimanje za prevzem izkazalo že več ameriških podjetij. Za prevzem TikToka naj bi se zanimali še zagonsko podjetje umetne inteligence Perplexity, športni tajkun Frank McCourt, Microsoft, Oracle in drugi, še piše STA.

POGLEJTE ŠE PODKAST S SUZANO LOVEC: “Tokratni izbruh je bil najbolj grob”