Kako von der Leyen vidi evropsko gospodarstvo v prihodnjih petih letih

V Strasbourgu je vizijo Evropske unije za prihodnjih pet let predstavila stara nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Kaj je povedala o gospodarskih temah?

“Vemo, da naša konkurenčnost potrebuje zagon, saj se temelji svetovnega gospodarstva spreminjajo. Tisti, ki ne bodo spremenili ničesar, bodo zaostali. Tisti, ki ne bodo konkurenčni, pa bodo odvisni od drugih,” je povedala. Tekma konkurenčnosti po njenih besedah že teče, Evropa pa mora zdaj poskrbeti, da bo delovala v višji prestavi. “Potrebujemo okrepljen notranji trg, manj poročanja, manj birokracije, več zaupanja, hitrejše izdajanje dovoljenj. Poskrbela bom za to, da bo to storjeno.”

Von der Leyen je konkurenčnost izpostavila kot svojo prvo prednostno nalogo. Napovedala je imenovanje podpredsednika Evropske komisije, ki bo zadolžen za koordinacijo napredka.

Napovedala nov dogovor za čiste energije

Von der Leyen je spomnila na Putinovo izsiljevanje s prekinitvijo dobave fosilnih energentov in napovedala prizadevanja, da se odvisnost EU od ruskih fosilnih goriv konča “enkrat za vselej”.

Ob tem je napovedala dogovor za čisto industrijo v prvih stotih dneh novega mandata. Dogovor bo po njenih besedah temeljil na podpori in ustvarjanju ustreznih razmer za podjetja, kar zajema poenostavitev poslovnega okolja in naložbe. Zagotovil naj bi tudi dostop do cenejše, trajne ter varne oskrbe z energijo in surovinami.

Strateške tehnologije bi ohranila doma

Kot poroča Euroacitv, bi dogovor financirali prek pospeševalnika industrijske dekarbonizacije (Industrial Decarbonisation Accelerator), ki bi usmerjal naložbe v infrastrukturo in energetsko intenzivno industrijo. Del denarja bi zagotovili še s skladom za konkurenčnost (Competitiveness Fund). Ta bi vlagal v širši nabor strateških tehnologij, vključno s čistimi tehnologijami in umetno inteligenco, ki jih Bruselj želi razvijati na evropskih tleh. Von der Leyen trdi, da bi dogovor o čisti industriji pospešil načrtovanje energetskih projektov, izdajanje dovoljenj in javne razpise.

Euroactiv poudarja tudi, da ni znano, koliko sredstev bo zgornjemu dogovoru dejansko namenjeno. Predsednica je v svojem dokumentu, v katerem je predstavila načrte za drugi mandat na čelu najmočnejšega organa v EU, navedla, da bo sklad za konkurenčnost predlagan v okviru pogajanj o prihodnjem proračunu EU, ki bo veljal med leti 2028 in 2035. V dokumentu piše tudi, da bo EU potrebovala več lastnih virov prihodkov.

Ursula von der Leyen je obljubila še, da evropskih prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam ne bo oslabila. “Moramo in tudi bomo nadaljevali s cilji, ki so določeni v evropskem zelenem dogovoru,” je dejala.

Zavezala se je, da bo predlagala nove podnebne politike; vključno s pravno zavezujočim ciljem Evropske unije, da bi do leta 2040 zmanjšali emisije za 90 odstotkov.

Namignila je še, da namerava ohraniti kočljiv ukrep o prepovedi prodaje novih avtomobilov z emisijami ogljikovega dioksida do leta 2035. Gre za cilj, ki po njenem mnenju “ustvarja predvidljivost za vlagatelje in proizvajalce”.

A vendar je dodala, da bodo sledili še pregledi, na podlagi katerih se bodo odločili, ali je cilj dosegljiv z avtomobili, ki uporabljajo sintetična goriva.

Ukrepi za kapitalske in finančne trge

Med obljubami von der Leyen je tudi sodelovanje z Evropsko investicijsko banko. Skupaj naj bi povečali javne naložbe in zmanjšali tveganje zasebnega kapitala. Zavzela se je še za dokončanje unije kapitalskih trgov, s katero bi po njenem lahko letno v EU privabili dodatnih 470 milijard evrov naložb.

V novem mandatu bo odpravila tudi razdrobljenost finančnih trgov, obljublja. Zaradi tega EU letno izgubi okoli 300 milijard evrov prihrankov družin iz stare celine.