Kako podjetje, katerega sadeže obožuje vsa Slovenija, odlično skrbi za okolje
Trajnost je beseda, ki že nekaj let prežema naša življenja, tako na zasebni kot poslovni ravni. Marsikomu se prehod v trajnostno prihodnost zdi zapleten, saj zahteva velike spremembe v načinu življenja, delovanja, poslovanja. Je pa med nami tudi veliko dobrih zgledov, ki so pot proti zeleni prihodnosti vzeli resno, se odločili za prioritetne ukrepe in se učinkovito zavzeli za okolje.
Vprašanja trajnostnega razvoja so močno vplivala tudi na podjetja, ki so seveda prvi zgled, da smo se začeli kolektivno resnično zavedati pomembnosti skrbi za okolje. Pogosto pa pri odločitvah za trajnostni način delovanja podjetjem največ volje jemlje prav širok nabor možnih ukrepov, povezanih s spremembami v njihovem ustroju in zeleno prihodnostjo. Če ne znajo izluščiti prioritet, določiti časovnega sosledja ukrepov in držati rdeče niti, lahko to celo ohromi sprejemanje odločitev in vzame zagon. Najprej je treba ugotoviti, kateri ukrep je najpomembnejši, najbolj smiseln in zahteva čim prejšnjo izvedbo, nato pa prioritetne ukrepe tudi pravilno in učinkovito izvesti.
Kot primer res dobrega zgleda podjetja, ki deluje trajnostno, bi izpostavili prekmurski LUŠT, ki nas z božanskimi paradižniki razvaja že 12. leto oz. 13. sezono. Lušt po slovensko med drugim pomeni užitek – in prav užitek je tisti, s katerim bi najlažje opisali uživanje njihovih paradižnikov. LUŠT pa se ponaša tudi z znanjem s področja integriranega gojenja paradižnikov v zaprtih prostorih.
Poleg nenehne nege in skrbi za rastline – LUŠTne sadike so vzgojene iz gensko nespremenjenih semen, zalivane pretežno z deževnico, cvetove oprašujejo čmrlji, za zatiranje škodljivcev pa poskrbijo njihovi naravni sovražniki oz. koristne živalce – upoštevajo tudi načela trajnosti in skrbi za zmanjševanje vpliva pridelave na okolje.
Kako LUŠT upošteva načela trajnosti pri pridelavi
1. Okolju prijazna embalaža: Poleg kartonske embalaže so v sezoni 2020 začeli uporabljati vrečke iz odpadnih stebel rastlin paradižnika LUŠT, ki so jih izdelali v sodelovanju z Inštitutom za celulozo in papir v Ljubljani.
2. Ponovna uporaba odpadnega materiala: Stebla paradižnika vsebujejo celulozna vlakna, iz katerih so na papirnem stroju izdelali papir, nato pa iz papirja vrečke. Uporabnik lahko vrečko po uporabi reciklira na domačem kompostniku ali med odpadno papirno embalažo.
3. Čim manj zavrženih živil: LUŠT sodeluje s partnerji za predelavo paradižnika, ki je prezrel za trg. Eta Kamnik tak paradižnik predeluje v pasirani paradižnik ter omako s paradižnikom za testenine, ZRP Pomelaj z. o. o. pripravlja sušen paradižnik LUŠT, oljarna Kocbek sušen paradižnik LUŠT, vložen v bučno olje, čokoladnica Passero pa sušene paradižnike LUŠT, oblite s čokolado.
4. Varčevanje s pitno vodo: Rastline zalivajo z deževnico, ki jo zbirajo v lagunah ob obeh rastlinjakih. Lani so tako privarčevali nekaj več kot 50 milijonov litrov podzemne vode v Renkovcih in 20 milijonov litrov podzemne vode v Mali Polani. Ker so njihove sadike zasajene na t. i. viseče žlebove, pa lahko zalivalno vodo tudi ponovno uporabijo ter tako porabijo 40 odstotkov manj vode kot pri klasični pridelavi v zemlji.
5. Brez svetlobnega onesnaževanja: Ob primanjkljaju naravne svetlobe v rastlinjaku v Mali Polani rastline po potrebi dodatno osvetlijo, za kar uporabljajo najsodobnejši sistem zatemnitvenih zaves, ki preprečujejo uhajanje svetlobe iz rastlinjaka v temnejšem delu dneva. S tem ukrepom preprečujejo svetlobno onesnaževanje okolice.
6. Manj emisij CO2: V rastlinjaku v Mali Polani v zimskih mesecih uporabljajo Sistem za zimsko vzgojo, ki vključuje soproizvodnjo toplote in električne energije. Ogljikov dioksid, ki nastaja pri izgorevanju zemeljskega plina, prečistijo in vpihujejo v rastlinjake, kjer ga rastline s fotosintezo pretvorijo v kisik. Tako okolja ne obremenjujejo s toplogrednim plinom.
7. Ogrevanje z obnovljivim virom energije: Ker rastlinjak v Renkovcih ogrevajo z geotermalno energijo, so lani privarčevali 20 tisoč MWh zemeljskega plina ter poskrbeli za 3.200 ton manj izpustov ogljikovega dioksida.
8. Kratke transportne poti: Lani so pridelali okoli pet tisoč ton paradižnika, skoraj ves pridelek pa prodali v Sloveniji. Ročno obrani paradižnik, dozorel na rastlini, še isti ali pa naslednji dan dostavijo vsem večjim trgovskim sistemom po Sloveniji. Izvažajo ga le v okoliške države, zato s kratkimi transportnimi potmi poskrbijo za še manjši ogljični odtis. Sodelujejo z lokalnimi dobavitelji, s čimer prav tako skrbijo za kratke transportne poti.