Kako namerava vlada zmanjšati zaostanek razvojnih regij za Ljubljano
Predlog novele zakona za spodbujanje skladnega kohezijskega razvoja prinaša več novosti, med drugim bodo morale razvojne regije zasnovati vsaka svoj načrt razvoja.
Vlada je na današnji dopisni seji sprejela predlog novele zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga je pripravilo ministrstvo za regionalni razvoj in kohezijo. Cilj predloga, ki sta ga na tiskovni konferenci po seji predstavila predsednik vlade Robert Golob in minister za kohezijo Aleksander Jevšek, je okrepitev gospodarstva razvojnih regij.
“Če želi Slovenija kot ekipa zmagovati, potem ni dovolj en vrhunski igralec, ampak mora biti dovolj dobra celotna ekipa. In namen skladnega regionalnega razvoja je ravno to. Da se poleg Ljubljane, ki je visoko nad slovenskim povprečjem, razvojno okrepi še vse ostale regije,” je uvodoma povedal Golob.
Predlog novele ima dva ključna poudarka v regionalnem razvoju. Prvi je večji poudarek na produktivnosti in ustvarjanju kvalitetnih delovnih mest v regijah. Drugi pa prinaša več priložnosti za regije, saj bodo prvič postavljeni cilji za vsako regijo posebej.
“Do zdaj je veljalo, da se skuša celotna Slovenija razvijati po enem vzorcu. To na žalost ni delovalo pozitivno na regije. Od zdaj naprej bo vsaka od regij imela svoje cilje, ki bodo ukrojeni njihovim potrebam in hkrati razvoju njihovih najboljših zmožnosti. Na ta način želimo, da vsaka regija razvije tisti del, ki ji je najbolj pisan na kožo, tisti del, kjer ima največji potencial,” je pojasnil Golob.
Premier verjame, da jim bo tudi na ta način uspelo zmanjšati razvojni zaostanek med Ljubljano in ostalimi regijami ter okrepiti celotno Slovenijo.
Regije bodo same pripravile načrt razvoja
Minister Jevšek je pojasnil, da novela prinaša še dve ključni novosti. Na podlagi tega zakona bo izdelana strategija skladnega regionalnega razvoja do leta 2050, ki bo po njegovih besedah v osnovi že izdelana in bo na vladi dokončno sprejeta januarja. Tej strategiji pa bo sledil še izvedbeni načrt posameznih regij, ki bodo morale po novem same izdelati načrt razvoja. Ti bodo morali biti pripravljeni v skladu s cilji ustvarjanja visokokakovostnih delovnih mest z dodano vrednostjo ter konkurenčnosti.
Načrte bo nato potrdila vlada, če bodo seveda izpolnjevali te cilje, in jih tudi financirala, tudi iz naslova kohezijskih sredstev. “Bistveno pri tem je, da morajo ti dokumenti odražati prispevek h gospodarski rasti in inovacijski preobrazbi razvojne regije,” je dejal Jevšek.
Druga pomembna novost, ki jo prinaša novela, pa je ustanavljanje pisarn razvojnih regij in reprezentativnih združenj občin v Bruslju. Kot je pojasnil minister, se je treba pripraviti na to, da se bodo kohezijska sredstva po letu 2034 drugače dodeljevala. Ob zmanjševanju kohezijskih sredstev je v strateškem interesu države, da okrepi uspešnost pri črpanju in koriščenju sredstev iz evropskih centraliziranih razpisov.
O pomenu skladnega regionalnega razvoja je Jevšek še pripomnil: “Želimo si, da ima državljanka in državljan Slovenije nekje v radiusu 30 kilometrov ali 30 minut pogoje za življenje, kot je služba, stanovanje, vrtec, šola, čas za kulturo, za šport in za družino.”
