Kaj vemo o superprojektu, ki ga je v Združenih narodih izpostavil premier Golob

Predsednik vlade Robert Golob je v nagovoru na Generalni skupščini OZN v New Yorku pred tednom dni dejal, da “Slovenija razvija napredno digitalno rešitev, ki povezuje opazovanje zemlje s pomočjo superračunalnika in umetno inteligenco” ter da bo sistem “pomagal pri predvidevanju poplav in suše”.

Ob teh navedbah premiera so mnogi zastrigli z ušesi. Ali je mogoče, da v Sloveniji nastaja tako velik projekt – kot se je pozneje izkazalo, vreden celo 100 milijonov –, širša javnost pa zanj ne ve?

Z vprašanji o projektu smo se obrnili na premierjev kabinet.

Kaj so nam povedali v kabinetu

“Po uničujočih poplavah, ki smo jih lani doživeli v Sloveniji, smo začeli iskati načine, kako lahko izkoristimo napredne satelitske in digitalne tehnologije za spremljanje in modeliranje ter trajnostno upravljanje naših vodnih virov, analizo vremenskih vzorcev in zaščito naše infrastrukture,” so nam odgovorili na vprašanje, o čem je govoril premier.

“S pomočjo satelitskih podatkov naši raziskovalci in podjetja izvajajo različne napredne analize za spremljanje urbanih in naravnih okolij ter stanja vodnih, prehranskih in energetskih virov. Umetna inteligenca nam omogoča, da izkoristimo ogromno količino podatkov in ustvarimo napovedne modele, ki lahko napovedujejo pomanjkanje vode, tveganja poplav in vplive podnebnih sprememb na vodne vire. Superračunalniška moč povečuje te zmogljivosti, saj z neverjetno hitrostjo obdeluje in analizira ogromne nabore podatkov,” so še navedli v kabinetu.

V nadaljevanju so pojasnili, da se s tem področjem, v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), ukvarjajo “številne raziskovalke in raziskovalci” iz Univerz v Ljubljani in Mariboru ter Inštituta Jožef Stefan, ter strokovnjaki domačih, a mednarodno uspešnih podjetij iz sektorja informacijskih (IKT) in vesoljskih tehnologij.

“Njihove rešitve že zdaj uporabljamo ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugje po svetu. Verjamemo, da lahko s povezovanjem naprednih tehnologij gradimo trajnostno prihodnost za vse,” so še zapisali v kabinetu.

Pobuda znotraj vodne diplomacije

Na naša vprašanja, katero podjetje oziroma institucija je nosilec projekta in koliko denarja je bilo vloženega, niso jasno odgovorili.

V kabinetu so nam pojasnili le, da se je premier “o tej pobudi znotraj vodne diplomacije pogovarjal z vodstvom Dravskih elektrarn, ko jih je obiskal 4. junija 2024, kjer so mu predstavili načrte za izgradnjo superračunalnika in centra za obdelavo podatkov na lokaciji ob hidroelektrarni Mariborski otok”.

Da je bil premier junija v Mariboru, potrjujejo spletni viri. Na spletni strani vlade piše, da se je Golob takrat seznanil s projektom podatkovnega centra, naložbo v superračunalnik ter lokacijo za razvoj bodočih računalniških in podatkovnih zmogljivosti.

Že takrat je povedal, da je država za superračunalnik, ki bo stal v Mariboru, pridobila 50 milijonov nepovratnih evropskih sredstev. “Temu bo Slovenija dodala dodatnih 50 milijonov, kar nam bo omogočilo izgradnjo enega najzmogljivejših superračunalnikov v Evropi v vrednosti več kot 100 milijonov evrov,” je dejal in dodal, da se bo projekt navezal tudi na podatkovni center v nastajanju, kar bo omogočilo dodatni napredek na področju umetne inteligence in dodatnih aplikacij.

Golob je takrat izrazil prepričanje, da projekt prinaša “priložnost, da bi povezali vesoljske tehnologije, opazovanje iz vesolja in obdelavo teh slik na superračunalniku in v podatkovnem centru za ponujanje storitev za upravljanje z vodami po vsem svetu”.

Kje bo stal projekt

Ker jih je vlada omenila v odgovoru, smo se za podrobnejša pojasnila najprej obrnili na Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki so v lasti Holdinga Slovenske elektrarne.

V DEM so nam povedali, da so udeleženi v projektu, ki poteka pod okriljem ministrstva za digitalno preobrazbo v sodelovanju z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

A vloga DEM je, kot kaže, bolj zagotavljanje infrastrukture. Projekt je po navedbah DEM umeščen na lokacijo ob upravni stavbi družbe na Obrežni ulici v Mariboru, v bližini hidroelektrarne Mariborski otok (zemljevid spodaj). “Gre za strateško visokotehnološko lokacijo, kjer sta že umeščena med drugim center vodenja DEM in center vodenja proizvodnje skupine HSE in tako predstavlja pomembno podatkovno-informacijsko vozlišče skupine HSE,” so nam povedali. Dodali so, da je lokacija smiselna tudi, ker je tu močno telekomunikacijsko in električno omrežje, zaradi bližine reke Drave pa tudi možnost uporabe rečne vode za hlajenje.

Delovanje centra bo zaradi oddaljenosti od strnjenih naselij nemoteče za okolje, dodatno korist za mesto Maribor pa predstavlja možnost koristne uporabe odpadne toplote v toplotni oskrbi mesta, so nam še povedali v državnem energetskem podjetju.

Čakanje na odgovore

Še vedno pa nismo vedeli nič o projektu. V DEM so, kot omenjeno, navedli, da je nosilec projekta ministrstvo za digitalno preobrazbo. Temu smo tako v torek poslali vprašanja, za kakšen projekt gre, ali razvijajo orodje, s katerim bi lahko v bodoče – kot je dejal premier – “napovedali, kako in kje se bo pojavila voda”, koliko ljudi dela na projektu, koliko denarja je bilo vloženega, kakšna je časovnica (kdaj bo sistem predvidoma deloval), kakšne možne aplikacije te rešitve.

Odgovorov na vprašanja do zdaj nismo dobili. Tu povejmo, da ministrstvo vodi Emilija Stojmenova Duh v odstopu.

Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?

Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti