Kaj spremembe pri pokojninah pomenijo za vas: tu je nekaj izračunov

Je pokojninska reforma, ki so jo danes podpisali socialni partnerji, za upokojence ugodna ali ne? Za obstoječe upokojence so najpomembnejši podatek spremembe pri višini letnega dodatka in uvedba tako imenovane upokojenske božičnice.

Za vse, ki se bodo upokojevali od prihodnjega leta dalje, pa prinaša spremembe pri obračunu pokojninske osnove in tudi izpolnjevanju pogojev za upokojitev.

V nadaljevanju popisujemo podatke, ki so že znani. Dodajmo, da se zakon šele podaja v parlamentarno proceduro in se lahko do dokončnega sprejema še spremeni.

1. Postopen dvig upokojitvene starosti

Po predlogu pokojninske novele bo od leta 2035 dalje zahtevana upokojitvena starost za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa po novem znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Doba se bo naslednjih deset let postopoma zviševala, in sicer po tri mesece letno. Podatki v spodnji tabeli.

“Starostne meje se podaljšujejo za dve leti, to je nujno, ker se kot družba staramo,” je dejal minister za delo Luka Mesec.

Starostno mejo niža:

• delo pred 20. letom (meja se zniža za celotno obdobje dela do dopolnjenega 20. leta),
• skrb za otroka v prvem letu starosti (uveljavlja starš, ki je večji meri koristil starševski dopust; en otrok mejo zniža za šest mesecev, dva za 16 mesecev, trije za 26 mesecev, štirje za 36 mesecev, pet za 48 mesecev),
• služenje obveznega vojaškega roka (upošteva se dve tretjini dobe služenja roka).

Ženske lahko spodnjo starostno mejo znižajo za pet let (na 57 let), moški pa za štiri leta (na 58 let); zgornjo lahko oboji znižajo za največ štiri leta, s 67 na 63 let.

2. Ne 24, po novem se bo upoštevalo 40 minus 5 let

Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili. Če je zavarovanec delal dlje kot 40 let, se izloči ustrezno večje število (najslabših) let.

Študentsko delo se ne bo upoštevalo, pravijo na ministrstvu, za čas prejemanja nadomestila za brezposelne pa bo veljala osnova (oziroma plača), ki jo je zavarovanec prejemal pred izgubo zaposlitve. V času prejemanja starševskega nadomestila in/ali dela s skrajšanim delovnim časom se bo upošteval dohodek, preračunan na polni delovni čas.

Izračun bo opravil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

3. Višji odmerni odstotek

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal. Tako bo leta 2035 in pozneje znašal 70 odstotkov.

Za tiste, ki bodo delali več, se bo dodatno povečal, in sicer po 1,5 odstotne točke za vsakih šest mesecev dopolnjene delovne dobe. Tisti, ki se bo upokojeval leta 2035 in bo imel 41 let delovne dobe, bo torej imel tri odstotne točke višji odmerni odstotek (73 odstotkov).

Tudi tisti, ki imajo otroke in tega niso uveljavljali za nižanje starostne meje; vsak otrok prinese 1,6 odstotne točke višji odmerni odstotek, a največ 4,8 odstotne točke. Enako je s tistimi, ki so služili vojaški rok, a tega ne bodo upoštevali za znižanje starostne meje. Odmerni odstotek si bodo lahko zvišali za do dve odstotni točki.

4. Vezava na inflacijo za “zmernejše” usklajevanje

Po trenutno veljavni zakonodaji se pokojnine redno usklajujejo enkrat letno, in sicer v razmerju 60 odstotkov na podlagi letne rasti povprečne plače in 40 odstotkov na podlagi letne rasti cen življenjskih potrebščin.

Po novem predlogu se bo pri usklajevanju pokojnin bolj upoštevala rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Do leta 2030 bo razmerje 50 proti 50, leta 2040 pa naj bi inflacija pomenila že 80 odstotkov uskladitve.

5. Sprememba pri letnem dodatku in zimski dodatek

Novela zakona uvaja spremembe pri obračunu letnega dodatka, ki pa bodo za razliko od ostalih sprememb vplivale tudi na obstoječe upokojence.

Predvidena je tudi božičnica, ki naj bi bila po navedbah v noveli prvič izplačana z novembrsko pokojnino. Znašal naj bi 150 evrov, za vse upokojence bi bila enaka. V prihodnjih letih se bo zviševala po 20 evrov letno in v 2030 dosegla 250 evrov. Po tem letu se bo usklajevala enako kot transferji gospodinjstvom in posameznikom.

Zimski dodatek naj bi letos pokojninsko blagajno stal okoli 80 milijonov evrov.

Kaj vse to pomeni?

Medtem ko daljšanje referenčne dobe in večji poudarek na usklajevanje z inflacijo pomeni nižje pokojnine, na ministrstvu trdijo, da bo negativni učinek odtehtal višji odmerni odstotek.

Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je od danes do 21. aprila v javni obravnavi. Želja je, da bi novelo zakona v državnem zboru obravnavali na majski ali junijski redni seji, veljati pa bi začela z januarjem.

Primer 1

Zavarovanec, ki je začel delati pri 18. letih, nima otrok in ni šel v vojsko, se lahko zdaj upokoji pri 60. letih z 42 leti delovne dobe ter ima odmerni odstotek 66,22 odstotka.

Po novem sistemu, recimo v letu 2035, bo lahko šel v pokoj pri 60. letih (starostno mejo 62 let si bo znižal z dvema letoma dela pred 20. letom), njegov odmerni odstotek pa bo 76 odstotkov. Dve dodatni leti delovne dobe mu namreč prineseta za 6 odstotnih točk višji odmerni odstotek, navaja izračun ministrstva.

Primer 2

Zavarovanec, moški ali ženska, ki je začel delati pri 27. letih in skrbi za dva otroka, gre danes lahko v pokoj pri 65 letih (torej z 38 leti delovne dobe) in ima pokojnino z odmernim odstotkom 63,98 odstotka (za vsakega otroka dobi po 1,36 odstotne točke dodatka), kaže še en primer ministrstva za delo.

Po letu 2035 bo tak zavarovanec imel tri možnosti. Prva je, da oba otroka upošteva pri zmanjšanju starostne meje. V tem primeru se upokoji pri 65 letih in 8 mesecih z 38 leti in osmimi meseci dobe ter odmernim odstotkom 67,6 odstotka.

Druga je, da olajšavo za prvega otroka upošteva za krajšanje dobe, olajšavo za drugega pa za dvig odmernega odstotka. V tem primeru se upokoji pri 66 letih in 6 mesecih z 39 leti in 6 meseci dobe ter odmernim odstotkom 70,8 odstotka. 

Tretja pa je, da dela dlje, olajšvo za otroka pa uporabi za dvig odmernega odstotka. V tem primeru gre v pokoj s 67 leti in 40 leti delovne dobe, odmerni odstotek pa je 73,2 odstotka.

BONUS VIDEO: Najbolj odmevne izjave iz intervjuja z evropsko komisarko za širitev Marto Kos