Kaj se po predlogu davčnih sprememb spreminja za normirance
Vlada bo na seji to sredo obravnavala končni predlog prvega paketa davčnih sprememb. Za normirance, če bo sprejet, z novim letom prinaša več sprememb.
To sredo bo vlada obravnavala končni predlog prvega paketa davčnih sprememb, ki ga je oblikovala po javni razpravi, ki se je zaključila v začetku julija. Kaj je na mizi za normirance?
Strožje omejitve vstopa v sistem
Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance se po predlogu zniža s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske samostojne podjetnike (s. p.) pa bi se meja za priznane normirane odhodke znižala s 50.000 na 30.000 evrov.
Kolikšni bodo priznani stroški
Normirani stroški bi bili v višini 80 odstotkov za polne normirance priznani do meje 60.000 evrov (zdaj so priznani do 50.000 evrov, od te meje do 100.000 evrov pa v višini 40 odstotkov). Za popoldanske s. p. bi bili po novem do 12.500 evrov priznani v višini 80 odstotkov, od 12.500 do 30.000 evrov pa v višini 40 odstotkov (trenutno so v višini 80 odstotkov prav tako priznani do 12.500 evrov, od tam do 50.000 evrov pa v višini 40 odstotkov).
Kdaj izstop iz sistema
Obenem se predlaga tudi, da bi bili polni normiranci iz sistema izločeni, če bi v dveh zaporednih letih njihovi skupni prihodki presegli 120.000 evrov (v povprečju 60 tisoč evro na leto), popoldanski pa, če bi v dveh letih presegli mejo 60.000 evrov (v povprečju 30.000 na leto). Zdaj je ta meja pri obojih pri 300.000 evrov.
S strožjimi omejitvami vstopa v sistem naj bi odpravili tveganja nelojalne konkurence zaposlitvam prek s. p. klasičnim oblikam zaposlitve, so pred časom pojasnjevali na ministrstvu.
Pri tem je pomembno poudariti, da bodo spremembe veljale tudi za nazaj, torej za leti 2023 in 2024, če bodo davčne spremembe stopile v veljavo z letom 2025.
Če bodo predlagane spremembe uveljavljene, bo okoli 15 tisoč normirancev moralo zapustiti ta sistem.
Dodatno poročanje
Poleg tega bodo morali normiranci po novem Finančni upravi (Furs) enkrat na leto sporočati o poslih s povezanimi osebami in delodajalcem, s čimer naj bi želeli preprečiti zlorabe te oblike zaposlitve na račun redne zaposlitve.
Polni normiranci lahko samo tisti, ki bodo plačevali zase polne prispevke. Zdaj je lahko polni normiranec tudi nekdo, ki polne prispevke plačuje za zaposlenega, ne pa tudi zase.
Poleg tega v sistemu normirancev ne bo več družb z omejeno odgovornostjo.