Kaj je v načrtu za večjo evropsko konkurenčnost in razogljičenje industrije

Evropska komisija je danes predstavila dogovor za čisto industrijo, s katerim želi vzpostaviti ugodne pogoje za industrijo, da bo ob razgoljičenju ohranila konkurenčnost, poroča STA.

“Dogovor za čisto industrijo je evropski poslovni načrt za soočanje s podnebno krizo, spodbujanje konkurenčnosti, zagotavljanje ekonomske odpornosti in ohranitev talentov,” je ob predstavitvi dogovora s 40 ukrepi povedala podpredsednica Evropske komisije za čisti, pravični in konkurenčni prehod Teresa Ribera.

Posebna banka za razogljičenje industrije

Z dogovorom za čisto industrijo želi komisija med drugim olajšati dostop podjetij do financiranja za prehod na čisto energijo. Pričakujejo mobilizacijo več kot 100 milijard evrov za podporo proizvodnji čistih tehnologij. V ta namen bodo predlagali vzpostavitev posebne banke za razogljičenje industrije.

Predvidoma se bo financirala iz inovacijskega sklada EU, sistema za trgovanje z emisijami (ETS), pa tudi iz prispevkov držav članic, je pojasnil evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra.

“Banka bi lahko v prihodnjih desetih letih zbrala 100 milijard evrov. Če bi to uporabili kot vzvod in dodali še zasebne naložbe, pa bi lahko prišli do 400 milijard. S tem načrtom želimo izpuste iz industrije znižati za do 30 odstotkov,” je dejal.

Naložbe v proizvodnjo tehnologij z neto ničelnimi izpusti nameravajo spodbuditi tudi s poenostavitvijo pravil na področju dodeljevanja državnih pomoči. Predlog spremembe pravil naj bi komisija državam članicam posredovala v prihodnjih dneh.

Med cilji danes predstavljenega dogovora je še spodbujanje povpraševanja po čistih tehnologijah, med drugim s posodobitvijo pravil o javnem naročanju, predvideno za prihodnje leto. V ključnih sektorjih bi po navedbah evropskega komisarja za podnebje prednost dali evropskim dobaviteljem, piše STA.

Nižje cene energije

Ena osrednjih ovir za konkurenčnost evropskih podjetij so tudi visoke in nestanovitne cene energije. Evropska komisija je tako danes v okviru dogovora za čisto industrijo sprejela načrt za cenovno dostopno energijo za gospodinjstva in gospodarstvo. Namen načrta je znižati račune za elektriko za podjetja in gospodinjstva, pospešiti elektrifikacijo, dokončati notranji trg z energijo ter končati odvisnost od uvoza fosilnih goriv.

Evropski komisar za energijo Dan Joergensen je napovedal pospešitev izdajanja dovoljenj na področju obnovljivih virov energije.

“Za enostavnejše projekte postopek ne bi smel trajati več kot pol leta. Ne več let ali desetletij, ampak šest mesecev. Za večje projekte pa medtem postopek ne bi smel trajati več kot dve leti,” je povedal.

Med ukrepi v načrtu za cenovno dostopno energijo je še ločitev cene elektrike od cene plina. Trge s plinom pa je treba tudi bolje nadzirati.

Komisija pa se zavzema še za učinkovitejše obračunavanje omrežnine, pri čemer bi bilo treba omogočiti več prožnosti. Tako namerava po navedbah virov pri EU v sodelovanju z državami članicami pripraviti tudi nove smernice za obračunavanje omrežnine, poroča STA.

Številke o prihrankih

“Če izvedemo vse predlagane ukrepe iz tega načrta (…), lahko že letos prihranimo 45 milijard evrov. Prihranki se bodo do leta 2030 postopoma zvišali na 130 milijard evrov letno, do leta 2040 pa se bodo podvojili na 260 milijard. Od danes do leta 2040 lahko tako privarčujemo 2500 milijard evrov, kar je enako 1,2 odstotka našega BDP,” je poudaril Joergensen.

Z dogovorom za čisto industrijo želi Bruselj evropski podjetjem olajšati še dostop do surovin, med drugim predvideva vzpostavitev mehanizma za skupno naročanje.

Podpredsednica komisije za čisti, pravični in konkurenčni prehod Ribera je ob predstavitvi dogovora poudarila še, da predvideni ukrepi ne spodkopavajo ciljev zelenega dogovora, še piše STA.

Rahljanje zahtev o trajnostnem poročanju

V načrtu je predvidenih tudi več spremembe s področja trajnostnega poročanja za podjetja.

Iz področja uporabe direktive CSRD (The Corporate Sustainability Reporting Directive), ki zahteva obsežna in podrobna razkritja o tem, kako trajnostna vprašanja vplivajo na poslovanje podjetij in kako slednja s svojimi dejavnostmi vplivajo na družbo in okolje, bo denimo umaknjenih okoli 80 odstotkov podjetij. Zaveze trajnostnega poročanja naj bi se osredotočile na največje družbe z več kot tisoč zaposlenimi in 50 milijonov evrov prihodkov, ki imajo tudi največji vpliv na ljudi in okolje, piše v sporočilu za javnost. Pri tem naj se breme zahtev o poročanju ne bi preneslo na manjša podjetja v verigi vrednosti.

Med drugim se za dve leti, do leta 2028, tudi zamaknejo zahteve poročanja za podjetja, ki so trenutno v obsegu CSRD in bi morala poročati od leta 2026 ali 2027.