Kaj je ekonomsko orožje, ki ga EU še ni uporabila, zdaj pa z njim grozi Trumpu

Ameriški predsednik Donald Trump je pretekli konec tedna osmim evropskim državam – Danski, Norveški, Švedski, Franciji, Nemčiji, Združenemu kraljestvu, Nizozemski in Finski -, ki so na Grenlandijo že poslale manjše število vojakov ali častnikov, zagrozil z dodatnimi carinami.

Nove carine bodo v veljavo stopile 1. februarja, s 1. junijem pa se bodo zvišale na 25 odstotkov, če ne bo mogoče doseči dogovora o “popolnem in dokončnem” ameriškem nakupu Grenlandije, je zagrozil Trump.

V soboto je tudi slovenska vlada odločila, da na Grenlandijo pošlje dva častnika Slovenske vojske, a Trump Slovenije (za zdaj) ni omenjal.

Evropski odgovor v četrtek

Voditelji EU se bodo po navedbah Evropskega sveta o odgovoru na pritiske ZDA dogovarjali v četrtek, na izrednem vrhu EU o Grenlandiji. Da Evropa pripravlja protiukrepe za ZDA, je danes potrdil tudi nemški finančni minister Lars Klingbeil, ki je dejal, da obstajajo tri možnosti.

Ena je uvedba 93 milijard evrov vrednega svežnja carin na uvoz ameriškega blaga, ki so ga članice EU že potrdile julija lani, a nato ni bil uveden, saj sta EU in ZDA kmalu zatem dosegli trgovinski sporazum.

Druga možnost je, da sporazum med EU in ZDA ne bi stopil v veljavo.

Tretja možnost pa je uporaba tako imenovane trgovinske bazuke, najmočnejšega orožja, ki ga ima EU v boju proti izsiljevanju, a ga še ni uporabila. Uporabo trgovinske bazuke bo po poročanju BBC od Evropske unije zahteval francoski predsednik Emmanuel Macron. Pozivi k njeni aktivaciji so vse glasnejši.

Bruselj: Prioriteta je izogniti se carinam

“Ne bomo se pustili izsiljevati,” je na današnji tiskovni konferenci poudaril Klingbeil in navedel, da bo odziv Evrope enoten in jasen. Dodal je, da je Trump z grožnjami dosegel limit. Francoski finančni minister Roland Lescure se je strinjal, da Trump s carinskimi grožnjami izsiljuje, in to označil za nesprejemljivo. Britanski premier Keir Starmer medtem poziva k razrešitvi spora “z mirno razpravo med zavezniki”. 

Iz Bruslja so medtem po poročanju STA sporočili, da je prioriteta EU, da se v okviru pogovorov z ZDA izogne uvedbi novih carin in zaostrovanju odnosov. “Če bodo carine uvedene, pa ima Evropska unija na voljo ustrezna orodja in je pripravljena odgovoriti, saj bomo storili vse potrebno za zaščito gospodarskih interesov EU,” je poudaril tiskovni predstavnik komisije Olof Gill.

Dodal je, da med voditelji držav članic EU potekajo intenzivni pogovori o zadnjih napetostih v zvezi z danskim avtonomnim ozemljem, Bruselj pa je v stikih tudi z Washingtonom, piše STA.

Kaj je trgovinska bazuka?

Tako imenovana trgovinska bazuka, v angleščini anti-coercion instrument (ACI), je instrument zaščite proti gospodarski prisili, ki jo izvajajo tretje države. Tega je EU sprejela leta 2023 bolj kot odziv na kitajske prakse, uporabljen pa je lahko tudi za primer Trumpovih carin, je v intervjuju za Forbes Slovenija pred časom pojasnila profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Katja Zajc Kejžar.

“Gre za ukrepanje, ko tuja država izvaja ekonomsko prisilo v smislu, da izvaja pritisk na spremembo notranje regulative, lahko celo davčne ureditve. V primeru recipročnih carin naj bi se gledalo celo stopnjo davka na dodano vrednost, necarinske ovire, regulativo. To pa pomeni direktni pritisk na notranjo ureditev EU,” je dejala Zajc Kejžar.

Kakšne ukrepe omogoča?

Trgovinska bazuka omogoča različne oblike gospodarskih sankcij, s katerimi je mogoče vplivati na trgovino s storitvami, intelektualno lastnino, dostopnost do javnih naročil. Omogoča tudi ukrepe, kot sta izključitev tujih podjetij iz razpisov EU ali delna začasna ukinitev zaščite pravic intelektualne lastnine.

Sankcije so po besedah Zajc Kejžar lahko uperjene proti državam, v tem primeru ZDA, lahko pa celo proti posameznikom ali podjetjem, ki so v tesnih stikih z ameriško administracijo. “Torej so lahko zelo ciljani ukrepi, denimo proti Tesli,” je dodala.

Predvsem grožnja s pritiskom na ameriški storitveni sektor bi EU prinesla močno pogajalsko izhodišče, ki še ni bilo izkoriščeno. Po podatkih Urada trgovinskega predstavništva ZDA so ZDA leta 2024 v EU izvozile za 294,7 milijarde dolarjev storitev oziroma 26,6 odstotka vsega izvoza storitev. Medtem so v EU izvozile za 369,8 milijarde dolarjev blaga, kar je 17,7 odstotka vsega izvoza blaga.

Kdaj in kako jo lahko EU aktivira?

EU ga lahko uporabi kot skrajno možnost, torej ko so druge že izčrpane, in v primeru, ko jo trgovinski partnerji izsiljujejo za dosego političnih ciljev. Za njeno aktivacijo pa je potreben čas.

Ko se pojavi vprašanje prisile, ima Evropska komisija štiri mesece časa, da oceni primer in dejanja države, ki izvaja prisilo. Države članice EU se morajo nato s kvalificirano večino odločiti, ali bodo instrument aktivirale ali ne.

Če se odločijo za njeno uvedbo, se začne faza pogajanj z državo, ki ji daje možnost, da trgovinsko prisilo umakne. Če pogovori ne uspejo, lahko EU poleg carin uporabi širok nabor protiukrepov.

Kakšne bi bile posledice?

Države članice EU so v preteklosti večkrat razpravljale o učinkih in posledicah, ki bi jih lahko instrument imel na geopolitičnem in ekonomskem področju. Nekatere so opozarjale na gospodarske posledice za domače trgovce in podjetja, skrbelo jih je tudi tveganje za poslabšanje odnosov s trgovinskimi partnerji.

“To je kar močno orožje, mora pa EU računati, da bi to najbrž zaostrilo carinsko vojno, saj bi carine na uvoz telekomunikacijskih, finančnih, zavarovalniških storitev ali zabavne industrije ZDA bolj prizadele kot drugi ukrepi,” je že lani v pogovoru s Forbesom Slovenija opozorila Zajc Kejžar.

Konkretnejše posledice je težko predvideti, saj trgovinska bazuka ni bila še nikoli uporabljena. Več držav je zato že opozorilo, naj se instrumenta ne uporabi prenagljeno ali brez dobre pravne podlage.