Javne finance ob polletju z občutno manjšim primanjkljajem kot lani
V prvem polletju je javnofinančni primanjkljaj znašal 275 milijonov evrov in bil za dobro tretjino manjši kot v istem obdobju lani.
Primanjkljaj konsolidirane bilance štirih javnofinančnih blagajn je v prvem polletju dosegel 275 milijonov evrov in bil medletno nižji za 37 odstotkov, poroča STA. Prihodki konsolidirane bilance so dosegli 13,4 milijarde evrov in bili medletno višji za 11,2 odstotka. Odhodki so bili s 13,6 milijarde evrov za 9,5 odstotka nad ravnjo iz enakega obdobja lani.
Prihodki državnega proračuna so se v prvi polovici leta ustavili pri nekaj manj kot sedmih milijardah evrov in bili za 10,8 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, so v polletnem pregledu javnofinančnih gibanj sporočili z Ministrstva za finance. Davčni prihodki so pri tem medletno narasli za 13,8 odstotka na skoraj 6,1 milijarde evrov.
Proračunski odhodki so bili na drugi strani višji za 9,3 odstotka in so dosegli 7,3 milijarde evrov. V prvem polletju so se najbolj povečali tekoči odhodki državnega proračuna, za 19,2 odstotka na 2,2 milijarde evrov, med njimi najbolj izdatki za blago in storitve, za 30,8 odstotka na 555 milijonov evrov, v največji meri kot posledica ukrepov za odpravo posledic poplav, so pojasnili na finančnem ministrstvu.
Za več kot polovico povečali odhodke v rezerve
Rast odhodkov za izločanje v rezerve, za 57,4 odstotka na 317 milijonov evrov, je predvsem posledica višjega izločanja na proračunski sklad za okrevanje in odpornost (okoli 100 milijonov evrov) in na proračunski sklad za obnovo po lanski ujmi v višini nekaj manj kot 90 milijonov evrov.
Odhodki za plače so v polletju dosegli 885 milijonov evrov, kar je pet odstotkov več kot v prvih šestih mesecih lani. Rast tekočih transferjev je v prvem polletju letos znašala 7,6 odstotka, tekoči transferji pa so dosegli 4,3 milijarde evrov.
V polletju sta se po pojasnilih ministrstva povečala tako tekoči in dodatni transfer v pokojninsko blagajno, in sicer za 23,7 odstotka. To je predvsem posledica 8,8-odstotne uskladitve pokojnin in izplačila letnega dodatka upokojencem. Višji so bili tudi transferji državnega proračuna v Zavod za zdravstveno zavarovanje.
Državni proračun najbolj prizadele lanske ujme
Primanjkljaj državnega proračuna je v polletju tako dosegel 346 milijonov evrov, k čemur so po navedbah ministrstva v veliki meri prispevali proračunski odhodki za odpravo posledic lanskoletnih avgustovskih poplav in plazov, ki so v prvi polovici leta znašali okoli 200 milijonov evrov. Primanjkljaj v enakem obdobju lani se je ustavil pri 408 milijonih evrov.
Dolg državnega proračuna je bil konec prvega polletja glede na konec leta 2023 višji za 1,7 milijarde evrov, znašal je 41,6 milijarde evrov. Novega zadolževanja je bilo za 2,8 milijarde evrov. Stanje prostih denarnih sredstev proračuna je medtem dosegalo 5,1 milijarde evrov.
Pokojninska in zdravstvena blagajna s presežkom
Tako prihodki kot tudi odhodki pokojninske blagajne so se medtem v prvem polletju povečali za nekaj več kot desetino in dosegli nekaj manj kot štiri milijarde evrov. Na rast prihodkov so v največji meri vplivali višji prihodki od socialnih prispevkov in transferji iz državnega poračuna. Skupno se je iz proračuna v pokojninsko blagajno v polletju nateklo 883 milijonov evrov. K rasti odhodkov zavoda pa je prispevala skupno 11-odstotna rast sredstev za pokojnine; ta so znašala 3,3 milijarde evrov.
Ob preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek s 1. januarjem letos je zdravstvena blagajna v prvem polletju zabeležila 23-odstotno rast prihodkov in 17-odstotno rast odhodkov. Prihodki so dosegli 2,6 milijarde evrov, odhodki pa 2,5 milijarde evrov.
K rasti prihodkov so ob 26-odstotni rasti prilivov od davkov in socialnih prispevkov prispevala tudi višja prejeta sredstva iz državnega proračuna, namenjena stabilizaciji zdravstva. Iz proračuna se je v zdravstveno blagajno nateklo 232 milijonov evrov ali devet odstotkov več kot v enakem času lani.
Vse to je tako vplivalo na presežek zdravstvene blagajne v prvi polovici leta v višini 93 milijonov evrov, medtem ko je v enakem obdobju lani blagajna beležila primanjkljaj v višini 28 milijonov evrov.
Občine s primanjkljajem
Prihodki občin so se medtem v prvi polovici leta povečali za 3,9 odstotka na nekaj nad 1,3 milijarde evrov, zlasti na račun davkov na dobiček oziroma dohodnine. Odhodki so bili s skoraj 1,4 milijarde evrov višji za 5,8 odstotka, predvsem zaradi višjih transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter višjih izdatkov za blago in storitve. Presežek odhodkov nad prihodki občin je v polletju dosegel 31 milijonov evrov, še piše STA.
