Intervju z LUŠTnima sodelavcema: “Temelj odličnega sodelovanja in uigrane ekipe je kakovostna komunikacija”

Zakaj, kako in kdaj ste se na svoji karierni poti odločili za delo v LUŠTni ekipi in kako ste se vključili?

Izidora: LUŠTni ekipi sem se pridružila že na začetku leta 2012, in sicer kot študentka za prodajo paradižnika na lokaciji v Renkovcih. Pozneje sem se preizkusila še ob drugih delih v podjetju; v rastlinjaku, pakirnici ter zatem še v lastni prodajalni podjetja. Spoznala sem sodelavce in procese dela, kar mi zdaj na oddelku za komuniciranje odlično služi pri komunikaciji z javnostmi.

Iztok: Del Luštne ekipe sem od leta 2017. Lahko pa bi rekel, da na neki način tudi že prej. Pred tem sem kar nekaj let delal pri agenciji za odnose z javnostmi in eden izmed naročnikov je bilo ravno podjetje Paradajz, d. o. o., ki je nosilec blagovne znamke Lušt.  

Na katerem oddelku ste začeli opravljati svoje delo in kje delujete zdaj?

Izidora: Svojo LUŠTno zgodbo zdaj pišem na oddelku za komuniciranje.

Iztok: Leta 2017 sem se pridružil ekipi prodaje in začel vzpostavljati direktno prodajo in dostavo paradižnika Lušt gostincem na območju Maribora in celotnega Pomurja. Kaj kmalu pa sem prevzel vlogo vodje Luštne domačije, ki je bila takrat v nastajanju in smo jo javnosti predstavili leta 2018. Luštna domačija je sklop treh segmentov, in sicer trgovine, kavarne in vzorčnega rastlinjaka. Osnovni namen je, da si obiskovalci lahko pobliže ogledajo in se seznanijo z našim načinom pridelave paradižnika, saj smo prepričani, da je to zelo pomemben segment pri doseganju verodostojnosti kakovostnega produkta, ki ga Slovenci kupujemo.

Kako je organizirano delo oz. povezovanje med različnimi oddelki – pridelava, pakirnica in maloprodaja? Vse skupaj po vseh teh letih deluje optimalno ali vidite možnosti izboljšav?

Oddelki v našem podjetju so med seboj tesno povezani, saj smo drug od drugega praktično odvisni. Čeprav imamo rastlinjaka na dveh lokacijah, med seboj zelo dobro sodelujemo. Temelj odličnega sodelovanja sta kakovostna komunikacija in prenos ključnih informacij. S tem se ves čas še posebej aktivno ukvarjamo. Prostor za izboljšave sicer zmeraj obstaja, vendar že zdaj delujemo kot uigrana ekipa.

Kako bi opisali svoj doprinos k LUŠTu? In kaj je tisto, kar je največ pripomoglo k temu, da znotraj LUŠTne ekipe delujete uspešno? Je to študij, izkušnje, morda vaše osebnostne lastnosti?

Izidora: Pomembno je, da se v podjetju, kot je naše, sodelavci zavedamo, da je komunikacija med nami ključna. Kar zadeva moje izkušnje, sem prepričana, da so mi pomagale oblikovati moje spretnosti in razumevanje, kako deluje naše podjetje. Sem mnenja, da je ključ do uspeha v kateri koli ekipi sposobnost sodelovanja in spoštovanja drug drugega. In to je tisto, kar poskušam vsak dan prinašati ”s seboj” v službo.

Iztok: Verjetno gre za kombinacijo vsega naštetega. Glede sebe pa menim, da so to po vseh teh letih predvsem izkušnje, ki jih človek pridobi v različnih delovnih in življenjskih procesih.  

Koliko so za uspešnost podjetja, kot je LUŠT, pomembne komunikacijske vrline? Kako sami doživljate to plat svojega dela?

Komunikacija je vsekakor ena izmed najpomembnejših vrlin za uspešnost podjetja, kot je naše. Ne glede na to, ali gre za interno komunikacijo znotraj ekipe ali za komunikacijo s strankami, je pomembno, da smo jasni, učinkoviti in spoštljivi.

Osebno doživljava to plat svojega dela kot izziv, a hkrati tudi kot priložnost za rast in učenje. Vsak dan se srečujeva z različnimi ljudmi, vsak s svojimi edinstvenimi potrebami in pričakovanji. To zahteva prilagodljivost in empatijo, hkrati pa nama omogoča, da se nenehno učiva in razvijava svoje komunikacijske spretnosti.

Čeprav je delo z ljudmi lahko zahtevno, pa je tudi izjemno nagrajujoče. Ko uspešno rešiva problem ali zadovoljimo potrebe stranke, to prinaša občutek zadovoljstva in potrditve, da smo na pravi poti. Torej, čeprav je delo z ljudmi lahko težko, nama daje veliko veselja in motivacije pri delu.

Ste si, preden ste začeli delati pri LUŠTu, v celoti predstavljali, kako poteka pridelava in prodaja paradižnika, ali vas je kaj še posebno presenetilo (pozitivno ali negativno)?

Izidora: Preden sem začela delati v podjetju Paradajz, sem imela le osnovno predstavo o pridelavi in prodaji paradižnika. Vendar pa me je delo tukaj naučilo veliko več o tem procesu, kot sem si kadar koli predstavljala. Presenetilo me je, koliko ročnega dela je vključenega v pridelavo paradižnika, kljub temu da je ta visokotehnološka. Od sajenja do obiranja – vsak korak zahteva skrbno in natančno delo naših zaposlenih. To je bilo pozitivno presenečenje, saj sem spoznala, kako pomembna je človeška komponenta v tem procesu. Negativno presenečenje pa je bilo spoznanje, kako težko je zagotoviti popolno dozorel paradižnik. To zahteva veliko truda in skrbnosti, vendar je zadovoljstvo naših kupcev na koncu vredno vsega truda.

Iztok: S tovrstno panogo sem se pred leti srečal prvič. Določene predstave sem seveda imel, vendar še zdaleč nisem pričakoval, da gre za tako kompleksne procese. Paradižnik je v bistvu »živ« produkt in kot takega ga moramo dojemati in se z njim ukvarjati, in to od prvega do zadnjega zaposlenega v našem podjetju.

Kje je LUŠTna domačija in kako deluje? Kaj lahko obiskovalci tam vidimo, doživimo, izvemo? Kako tam poteka pokušnja paradižnika?

LUŠTna domačija stoji ob našem rastlinjaku na domicilni lokaciji v Renkovcih. Na eni lokaciji vam tako ponujamo možnost nakupa zares svežega paradižnika, podrobneje predstavimo način pridelave paradižnika, po predstavitvi pa lahko okusite še vse sorte paradižnikov, ki jih pridelujemo. Na koncu se lahko sprehodite še po trgovinici, v kateri ponujamo dobrote iz Pomurja. Pred odhodom se lahko okrepčate v naši kavarni, kjer lahko ob dobri kavici uživate v pogledu na naš rastlinjak.

V vseh teh letih delovanja se je Luštna domačija razvila v neke vrste turistični produkt v Prekmurju, saj nas obiskuje ogromno izletnikov, organiziranih skupin, turistov, seveda tudi domačinov, ki si želijo podrobneje spoznati naš način pridelave paradižnika.  

Kako bi s svojimi besedami in izkušnjami opisali bistveno razliko med LUŠTovimi paradižniki in vsemi preostalimi, ki jih lahko kupimo v trgovini?

Razlika med paradižniki je očitna že na pogled, in sicer po barvi. Paradižnike namreč obiramo zrele, torej v obdobju, ko imajo plodovi najbolj razvito barvo, vonj in okus. Pomembno vlogo pa pri tem seveda igrajo skrbno izbrane sorte, ki jih pridelujemo. Paradižniki, ki pridejo iz uvoza, so blede, oranžne (včasih celo zelene) barve in imajo suhe peclje. Oba se strinjava, da naju že to odvrača od nakupa paradižnika iz uvoza.

Kako se je rodila ideja, da bi paradižnik pridelovali vse leto, tudi pozimi? Koliko znanja in truda je zahtevala njena uresničitev? Se je pa vsekakor izplačalo, kajne?

Ideja za celoletno pridelavo paradižnika LUŠT je vzklila iz želje, da bi zadovoljili potrebe naših kupcev, ki so izrazili pogrešanje svežega paradižnika v zimskem času. Sprva smo paradižnik ponujali le od pomladi do zime, a smo se zaradi povpraševanja odločili razširiti pridelavo na vse leto. To je zahtevalo nadgradnjo znanja in veliko truda naših tehnologov, ki so se morali prilagoditi novim izzivom pridelave v hladnejših mesecih.

Ves trud in vloženo delo so potrdili pozitivni odzivi kupcev, ki so bili navdušeni nad možnostjo uživanja svežega paradižnika tudi pozimi. Ta uspeh je dokaz, da je bila odločitev za celoletno pridelavo pravilna in da se je vloženi trud več kot obrestoval.

Kakšna je razlika med zimsko LUŠTno družino paradižnikov in poletno? Ali obe sestavljajo tako grozdasti kot srednje plodni in drobnoplodni paradižniki?

LUŠTni družini se razlikujeta le po enem članu oz. eni sorti paradižnika. Pozimi namreč pridelujemo le Mali LUŠT, Slivov, Češnjev in Datljev paradižnik ter LUŠTek (mešanico češnjevih paradižnikov), od aprila naprej pa se jim pridruži še naš Grozdasti paradižnik LUŠT, katerega sorto pa pridelujemo isto že od vsega začetka naše pridelave.

Kdaj se pri LUŠTu začne poletno sajenje in kdaj potem obirate poletne pridelke? Kdaj pa sadite in pobirate zimski pridelek?

Zato, da lahko plodove začnemo obirati že aprila, moramo deset tednov stare sadike zasaditi že januarja. Plodove paradižnika pa potem obiramo do božiča. Ker želimo kupcem zagotoviti paradižnik, ki je pridelan v Sloveniji tudi pozimi, pa sadike za zimsko obdobje sadimo novembra, z obiranjem paradižnika pa začnemo januarja.

Rastlinjaka za poletno in zimsko pridelavo LUŠTovega paradižnika sta na različnih lokacijah. Kako je prišlo do odločitve, kje bosta stala, in zakaj tam?

Prvi rastlinjak smo na naši domicilni lokacij v Renkovcih zgradili v bližini geotermalne vrtine, iz katere črpamo vročo vodo, s pomočjo katere ogrevamo rastlinjak. Ker pa sta cikla pridelave v obeh rastlinjakih različna, pa smo se odločili, da rastlinjak, namenjen pridelavi pozimi, zgradimo na drugi lokaciji, v kraju Mala Polana.

Čiščenje rastlinjakov pred začetkom novega cikla pridelave je bistvenega pomena za preprečevanje prenosa morebitnih škodljivcev. Ker se cikla pridelave v rastlinjakih prekrivata, je izjemno pomembno, da sta rastlinjaka locirana na različnih mestih. Če bi bila oba rastlinjaka na isti lokaciji, bi lahko škodljivci iz enega rastlinjaka, ki je še vedno aktiven, prešli v drugi, ki je v fazi priprave na nov cikel pridelave.

Zato je bila odločitev za gradnjo rastlinjaka za zimsko pridelavo v Mali Polani strateška, saj omogoča neodvisno upravljanje vsakega rastlinjaka. To zmanjšuje možnost, da bi se morebitni škodljivci iz enega rastlinjaka prenesli v drugega in zagotavlja, da je vsak rastlinjak lahko optimalno pripravljen za svoj pridelovalni cikel.

Katera sorta paradižnika pa je vam še posebno pri srcu in zakaj?

Izidora: Letos je moja neljubša sorta naša novost Datljev paradižnik LUŠT. Zares je sladek in ravno prav kisel.

Iztok: Pri paradižniku gre za kombinacijo sladkobe in kislosti. Nekomu paše bolj kiselkast, nekomu bolj sladek. Jaz prisegam na Slivov paradižnik.

Na spletni strani www.lust.si nam vsak mesec razkrijete nov recept za pripravo res slastnih in tudi malce drugačnih jedi iz paradižnikov. Kdo vam pomaga pri sestavljanju teh namigov?

Pri sestavljanju receptov zmeraj s kom sodelujemo. Lani ste nam pri Adriamedii pripravili knjižico z recepti, potem pa smo v sodelovanju z vami pripravili še tiskan in spletni koledar z recepti.

Danes se ves čas in veliko govori o trajnostni naravnanosti – kako LUŠT deluje v tej smeri? Na kakšne načine zmanjšujete vpliv pridelave na okolje?

V našem podjetju smo zavezani k trajnostni pridelavi paradižnika, ki je prijazna do okolja in zdravja ljudi. Stremimo k izpopolnjevanju uveljavljenih praks in razvoju novih rešitev za še bolj trajnostno prihodnost.

Sadike paradižnika so vzgojene iz gensko nespremenjenih semen in zalivane pretežno z deževnico, ki jo zbiramo s strehe rastlinjaka. Zasajene so na t. i. visečih žlebovih, zato porabimo za 40 % manj zalivalne vode kot pri klasični pridelavi.

Za opraševanje cvetov skrbijo čmrlji, škodljivce pa zatiramo z njihovimi naravnimi sovražniki, ki jih naselimo v rastlinjak. So tudi »živi« dokaz, da pri pridelavi ne uporabljamo škodljivih preparatov za varstvo rastlin pred boleznimi. V hladnih delih leta rastlinjak na domicilni lokaciji v Renkovcih ogrevamo s pomočjo obnovljive geotermalne energije.

Naši sodelavci ročno obirajo paradižnik, ki je dokončno dozorel na rastlini, in ga še isti ali pa takoj naslednji dan dostavimo trgovcem. Paradižnik prodajamo v kartonskih zabojčkih, ki jih lahko uporabniki po uporabi reciklirajo med odpadni papir. V naših maloprodajnih enotah pa so za kupce na voljo vrečke, izdelane iz papirja, ki je narejen iz odpadnih stebel paradižnika.

Glede na to, da paradižnike pridelujete v rastlinjakih, kako v imenu trajnosti poskrbite za varčevanje z energijo in čim manj izpustov CO₂?

Rastlinjak v Renkovcih v hladnih delih leta ogrevamo z geotermalno energijo, zato smo lani privarčevali 20.000 MWh zemeljskega plina ter 3.200 ton manj izpustov CO₂ (ogljikovega dioksida).

V rastlinjaku v Mali Polani pa v zimskih mesecih uporabljamo Sistem za zimsko vzgojo. Ta vključuje  soproizvodnjo toplote in električne energije. Ogljikov dioksid, ki nastaja pri izgorevanju zemeljskega plina, prečistimo in vpihujemo v rastlinjake, kjer ga rastline s fotosintezo pretvorijo v kisik. Na ta okolju prijazen način okolja ne obremenjujemo s toplogrednim plinom (CO₂).

Kako pa skrbite, da zavržete čim manj pridelkov? Na primer paradižnikov, ki so prezreli za prodajo?

Sodelujemo s partnerji za predelavo paradižnika, ki je prezrel za dostavo na trg. Eta Kamnik naš paradižnik predeluje v pasirani paradižnik ter omako s paradižnikom za testenine. Sodelujemo tudi lokalnimi podjetji: ZRP Pomelaj z. o. o. pripravlja Sušen paradižnik LUŠT, oljarna Kocbek pripravlja sušen paradižnik LUŠT, vložen v bučno olje, čokoladnica Passero pa pripravlja sušene paradižnike LUŠT, oblite s čokolado.

Kako vidite bližnjo prihodnost LUŠTa? Ali se lahko ”oboževalci” vašega paradižnika veselimo kakšnih posebnih novosti?

V bližnji prihodnosti vidiva LUŠT kot znamko, ki bo še naprej sledila svoji zavezanosti h kakovosti in svežini pridelkov. Naši paradižniki, ki zorijo pod toplim prekmurskim soncem, bodo še naprej prinašali svežino in radost na krožnike po vsej Sloveniji.

Letos smo za kupce pripravili novost Datljev paradižnik LUŠT, ki raste v grozdih kot čisto pravi datlji, ko vanj zagrizete, pa takoj okusite sočnost paradižnika. Za Slivov paradižnik LUŠT smo na željo naših kupcev, ki so povpraševali po tipu paradižnika San Marzano, letos zasadili temu podobno sorto, ki nima toliko tekočine in je zato primeren za solate, omake, juhe, itn. Poleg tega smo letos za Mali LUŠT izbrali sorto, ki ima sicer manjše plodove v primerjavi z sorto, ki smo jo pridelovali lani, vendar so plodovi bolj aromatični in slajši. Verjameva, da bomo tudi drugo leto pripravili kakšno novost.