Inštitut 8. marec: Občine nimajo podatkov za obdavčitev kratkoročnih najemov
Podatke o tem, kdo stanovanja kratkoročno oddaja turistom, ima finančna uprava (Furs), a nima pravne podlage, da bi občinam posredovala te podatke, pravijo na Inštitutu 8. marec.
Inštitut 8. marec opozarja, da občine zaradi pomanjkljive zakonodaje ne morejo dostopati do podatkov o tem, kdo oddaja stanovanje v turistične namene, kar bi lahko tudi same prek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča dodatno obdavčile. Zato vlado poziva, naj spremeni zakonodajo in Finančni upravi RS (Furs) omogoči, da te podatke lahko posreduje občinam, poroča STA.
“Stanovanjska kriza v Sloveniji je velika. K višanju cen stanovanj in najemnin prispeva tudi kratkoročno oddajanje prek AirBnB, ki ga je delno omejil v četrtek sprejeti zakon, ki pa se bo začel uporabljati šele leta 2027,” so v današnjem sporočilu za javnost povzeli besede direktorice Inštituta 8. marec Nike Kovač. Poleg države velik del odgovornosti za reševanje po njihovem vse hujše stanovanjske stiske svojih občanov nosijo tudi občine.
Občine so pristojne za določanje višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prek tega pa lahko neodvisno od države samostojno ustrezneje obdavčijo lastnike, ki svoja stanovanja oddajajo v kratkoročni najem. “Ko se stanovanjska nepremičnina namesto za bivanje uporablja za kratkoročno oddajanje, lahko občine s tem nadomestilom obdavčijo stanovanja tudi do desetkrat višje kot pri dolgoročnem oddajanju,” so poudarili.
Furs nima pravne podlage za posredovanje podatkov
A po ugotovitvah inštituta, ki so jih pridobili na podlagi primera Mestne občine Ljubljana, občine sploh nimajo podatkov o tem, kdo stanovanja kratkoročno oddaja turistom, navaja STA. “Občine lahko neplačevanje ustrezne višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča preverijo le tako, da same na platformah za oddajo pregledajo objave in nato ročno preverjajo v registru, ali so ta stanovanja prijavljena za kratkoročno oddajanje,” je opisal Grega Volk z inštituta.
Podatke o tem pa ima Furs. Ti izhajajo iz samoprijav, nadzorov ter evropske direktive o poročanju iz leta 2021, ki je bila v slovenski pravni red prenesena leta 2022, so navedli. A kot so jim povedali v Fursu, nimajo pravne podlage za to, da bi občinam lahko posredovali podatke o kratkoročnem oddajanju. Posledično občine nimajo informacij za učinkovito obdavčitev in preprečevanje morebitne utaje davkov, so opozorili na inštitutu.
“Pomanjkanje teh podatkov pomeni, da denimo ljubljanska občina prek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne more dodatno obdavčiti kratkoročnih najemov, niti preveriti, ali se lastniki teh nepremičnin ustrezni obdavčitvi izogibajo. Iz tega zelo verjetno izhaja, da nekateri, ki oddajajo kratkoročno, ne plačujejo toliko davka, kot bi ga morali,” so poudarili.
Zato so vlado pozvali, naj spremeni zakonodajo in Fursu omogoči, da občinam posreduje podatke za izvajanje občinske davčne politike, še piše STA. “To bi zagotovilo transparentno in pravično obdavčitev kratkoročnih najemov ter preprečilo izmikanje plačevanja ustreznih davkov,” so sklenili.
