Inflacija in carinski kaos kriva za tri presenetljive reze evropskih centralnih bank
Ob črnogledih obetih za svetovno gospodarstvo so centralne banke v Švici, na Švedskem in Norveškem znižale ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke.
Centralne banke v Švici, na Švedskem in Norveškem so kot razlog za reze navedle zaskrbljenost zaradi inflacije in nepredvidljive trgovinske politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, piše Bloomberg.
Bankirji v Švici in na Švedskem so še marca namigovali, da je rezov najverjetneje konec, a je Švicarska nacionalna banka (SNB) ob črnogledih obetih za svetovno gospodarstvo obrestne mere znižala za 0,25 odstotne točke na nič odstotkov. To je sledilo včerajšnjemu znižanju obrestnih mer Švedske centralne banke Riskbank, ki jo je prav tako znižala za 0,25 odstotne točke na dva odstotka.
Tudi današnji rez Norveške centralne banke, ki je ključno obrestno mero znižala za 0,25 odstotne točke na 4,25 odstotka, je presenetil analitike. Ključna obrestna mera je bila pred tem na enaki ravni že od decembra 2023. Norveška centralna banka zviševala v želji, da bi oklestila inflacijo. Kot razlog za rez je navedla negotove gospodarske razmere, povezane predvsem s trgovinsko vojno in eskalacijo konfliktov po svetu, nazadnje na Bližnjem vzhodu.
Na vidiku še eno znižanje?
Guvernerji vseh treh omenjenih centralnih bank so ob tem namignili, da bodo obrestne mere morda ponovno znižali ob nadaljnjih poskusih obvladovanja inflacije in nadaljevanju gospodarske negotovosti.
Njihovo znižanje obrestnih mer je v nasprotju s čakajočim pristopom drugih centralnih bank po svetu, vključno z ameriško centralno banko Federal Reserve (Fed), japonsko centralno banko Bank of Japan in angleško centralno banko Bank of England. Vse tri so ključne obrestne mere na nedavnih zasedanjih ohranile na enaki ravni.
