Industrijski proizvodi novembra dražji, energenti poskočili za več kot desetino
Novembra so se na mesečni ravni energenti podražili za 12,7 odstotka, najbolj pa so se pocenile surovine, ki jim je cena padla za 0,4 odstotka.
Novembra so cene industrijskih proizvodov v primerjavi z mesecem prej zrasle za 0,5 odstotka, medtem ko so se na letni ravni znižale za 0,4 odstotka. Proizvodi za prodajo na domačem trgu so se na mesečni ravni podražili za 1,2 odstotka, za prodajo na tujih trgih pa pocenili za 0,1 odstotka, kaže poročilo državnega statističnega urada (Surs).
Industrijski proizvodi za prodajo na tujih trgih so na trgih držav v evrskem območju dosegli za 0,5 odstotka nižjo ceno kot oktobra, na trgih tretjih držav pa so bili za odstotek dražji.
Energenti so se podražili za 12,7 odstotka, medtem ko so se surovine pocenile za 0,4 odstotka, proizvodi za investicije za 0,3 odstotka, proizvodi za široko porabo pa za 0,1 odstotka.
Močna rast cen energentov
Cene so na mesečni ravni najbolj zrasle v proizvodnji koksa in naftnih derivatov, in sicer za 19,3 odstotka. Sledile so podražitve v oskrbi z električno energijo (za 13,1 odstotka), proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (za 5,1 odstotka) ter proizvodnji računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov (za 1,5 odstotka).
Najizrazitejše pocenitve je Surs zaznal v proizvodnji kovinskih izdelkov (razen strojev in naprav), kjer so bile cene za 1,8 odstotka nižje, sledili sta proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov z 1,4-odstotnim padcem cen ter proizvodnja drugih vozil in plovil, v kateri so zabeležili enoodstotno znižanje cen.
Največji padec cen v proizvodnji kovin
Industrijski proizvodi so se novembra na letni ravni pocenili za 0,4 odstotka. Cene za prodajo na domačem trgu so bile za 0,9 odstotka nižje, za prodajo na tujih trgih pa za 0,1 odstotka višje. Pri slednjih so se cene na trgih držav v evrskem območju v primerjavi z lanskim novembrom znižale za 0,4 odstotka, na trgih tretjih držav pa so bile višje za 1,5 odstotka.
Surovine so se v enem letu pocenile za 1,2 odstotka, proizvodi za investicije za 0,7 odstotka, medtem ko so se energenti podražili za odstotek in proizvodi za široko porabo za 0,9 odstotka.
Najbolj so upadle cene v proizvodnji kovin, in sicer za 3,2 odstotka. Sledile so pocenitve v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas (za 2,4 odstotka), oskrbi z električno energijo (za 2,1 odstotka), proizvodnji električnih naprav (za 1,6 odstotka) ter proizvodnji drugih vozil in plovil (prav tako za 1,6 odstotka).
Po drugi strani so cene najbolj zrasle v proizvodnji koksa in naftnih derivatov (za 9,6 odstotka), sledile so podražitve v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (za 6,3 odstotka) ter proizvodnji pijač (za 5,2 odstotka), v poročilu še piše Surs.
