Tudi IMF znižal napoved letošnje rasti slovenskega BDP

Novice Forbes Slovenija 18. novembra, 2025 15.12 > 18. novembra, 2025 15.13
featured image

Mednarodni denarni sklad je napoved za slovenski BDP poslabšal za 0,3 odstotne točke.

18. novembra, 2025 15.12 > 18. novembra, 2025 15.13

Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se bo po najnovejši napovedi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) letos okrepil za 0,8 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj od njihove oktobrske napovedi. Napoved rasti za prihodnje leto je sklad znižal za 0,1 odstotne točke na 2,2 odstotka, leta 2027 pa pričakuje 2,3-odstotno rast, poroča STA.

Po krčenju v prvem letošnjem četrtletju se je slovensko gospodarstvo v drugem in tretjem vrnilo k rasti, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani ob koncu rednih posvetovanj IMF dejala vodja misije sklada Huidan Lin. “Pričakujemo nadaljevanje trenda rasti. Ta bo po naših napovedih letos dosegla 0,8 odstotka,” je povedala.

Ob večjem zaupanju vlagateljev in izvoznem povpraševanju bo BDP prihodnje leto po napovedih IMF dosegel 2,2-odstotno rast, leto pozneje pa 2,3 odstotka. “Srednjeročno pričakujemo njegovo stabilizacijo pri 2,1 odstotka,” je dejala.

Izziv ostajajo strukturne reforme

Inflacija se bo ob predpostavki upočasnjene rasti cen hrane in energentov do leta 2030 po napovedi IMF stabilizirala okrog dveh odstotkov.

Na daljši rok izziv po besedah vodje misije IMF ostajajo strukturne reforme. Med drugim je pozvala k učinkovitejšemu javnemu sektorju in davčnemu sistemu ter zagotovitvi dodatnih virov financiranja pokojninskega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, še piše STA.

“Slovenija potrebuje tudi več naložb, ki bi vodile v rast produktivnosti. Izzivi na tem področju so tudi pomanjkanje delovne sile, administrativne ovire, krepitev inovacijskega okolja in spodbude za perspektivna podjetja,” je dejala.

Že v ponedeljek je občutno napovedi za Slovenijo poslabšala tudi Evropska komisija. Še spomladi so pričakovali dvoodstotno rast, v jesenski napovedi pa pričakujejo le še enoodstotno. Napovedi so poslabšale tudi druge institucije. V septembra objavljeni jesenski napovedi je pričakovano rast oklestil tudi vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar); namesto spomladanskih 2,1 odstotka je napovedal 0,8-odstotno rast. Pri tem so se sklicevali na upad izvoza in izpostavljenost težavam v evropski industriji.