Ideja obvezne božičnice: kaj se Mescu in Boštjančiču ne zdi pravično

Vlada je včeraj potrdila izhodišča za uvedbo obvezne božičnice za vse zaposlene v višini polovice minimalne plače oziroma 639 evrov. Kot je po seji povedal finančni minister Klemen Boštjančič, bi bila po zgledu regresa oproščena davkov in prispevkov.

O predlogu bo zdaj odločal ekonomsko-socialni svet, je pa že razburil delodajalce, ki opozarjajo na novo obremenitev in učinek na znižanje konkurenčnosti gospodarstva, medtem ko so sindikati ukrep pozdravili.

Za pripravo izhodišč, ki jih je sprejela vlada, sta bila odgovorna minister za finance Klemen Boštjančič – pod predlog je sicer podpisana sekretarka Katja Božič – in minister za delo Luka Mesec.

“V Sloveniji 14. plače oziroma božičnice še nimamo sistemsko urejene, zato tudi praksa izplačevanja ni pogosta,” ugotavljajo pripravljalci gradiva. Pred dnevi smo sicer že poročali, da statistika kaže, da je v letu 2023 plačilo za poslovno uspešnost prejelo 35 odstotkov zaposlenih, kar je slaba polovica zaposlenih v zasebnem sektorju (javni sektor božičnice ne prejema).

Ministrstvi o trenutni ureditvi: Nepravično

V izhodiščih je uvodoma pojasnjeno, da je namen uvedbe obvezne božičnice “ustrezna ureditev pravic iz delovnega razmerja ter izenačitev teh pravic na minimalni ravni tudi z vidika zagotavljanja enake davčne in prispevčne obravnave delavcev v enakem položaju”.

Kot je navedeno v nadaljevanju, ministrstvi moti domnevno nepravična ureditev izplačil regresa in poslovne uspešnosti.

Pisci izhodišč namreč ugotavljajo, da se pri izplačilu regresa za letni dopust pojavljajo razlike med delavci, ki prejemajo različno višino izplačila.

Dodajajo, da so tudi do izplačila poslovne uspešnosti upravičeni le določeni delavci in v različnih višinah, saj je izplačilo poslovne uspešnosti (načeloma) pogojeno z uspešnostjo podjetij. V nekaterih segmentih pa do izplačila ne morejo biti upravičeni, dodajajo in kot primer navedejo javne uslužbence.

Všteto v poslovno uspešnost

Z uvedbo 14. plače, ki bi bila oproščena davkov in prispevkov, bi država po navedbah v izhodiščih zagotovila enako izplačilo in tudi enako davčno obravnavo za vse delavce.

Da se z vidika davčne obravnave omilijo razlike med davčnimi zavezanci, bi se 14. plača za davčne namene obravnavala enako kot plačilo za poslovno uspešnost, torej bi se upoštevala v okviru davčne ugodnosti, ki že danes velja za poslovno uspešnost (ta je do povprečne plače oproščena dohodnine).

Primer: če neko podjetje izplača tri tisočake bruto poslovne uspešnosti, bo prvih 639 evrov neobdavčenih (obvezna božičnica), za znesek nad tem pa do povprečne plače (trenutno 2.540 evrov bruto) bo delodajalec plačal prispevke, za znesek nad povprečno plačo do bruto zneska pa tako dohodnino kot prispevke.

Kdo je poslovno uspešen?

Nekaj dilem pa se je pojavilo tudi piscem izhodišč. Menijo, da je “problematično” naravo pravice (torej božičnice) vezati na poslovno uspešnost gospodarskega subjekta.

Vprašanje je namreč, kako določiti pogoj, kdaj je delodajalec dolžan izplačati ta prejemek delavcem. “Zastavlja se vprašanje, kdaj je delodajalec (kot gospodarski subjekt) poslovno uspešen, ali so to subjektivna merila, ki jih vnaprej določi delodajalec (v sodelovanju s predstavniki delavcev), ali bi bilo primerneje določiti objektivna merila poslovanja delodajalca, kar je morda razvidno iz računovodskih izkazov,” navajajo pisci izhodišč.

Kot pravijo, bi bilo z vidika delovnopravne ureditve “smiselno, da bi se pravica do prejemka določila ne glede na poslovno uspešnost delodajalca kot gospodarskega subjekta, vprašanje pa je, ali je to ustrezno glede na namen izplačila, ki se bo z zakonsko določitvijo pravice zasledoval”.

Vlada za zdaj zastopa stališče, da bi bila božičnica obvezna za vse, Boštjančič včeraj ni omenjal kakšnih izjem.

Delodajalci medtem opozarjajo na posledice za podjetja, ki niso uspešna. Kot pravijo, bi obvezna božičnica “pomenila gospodarsko prisilo v napačnem času in bi ogrozila dolgoročno konkurenčnost delovnih mest v Sloveniji, še posebej na področju predelovalnih dejavnosti in turizma”.

Tveganje za pravno zmedo

Poleg tega pisci izhodišč izpostavljajo, da imajo nekatere panoge (ena od njih je energetika) v kolektivnih pogodbah že urejeno pravico do božičnice oziroma dela plače za poslovno uspešnost.

Zato bi se moral po njihovem zakonodajalec opredeliti do vprašanja, kaj bo nova zakonska ureditev pravice pomenila za obstoječo ureditev (podobne) pravice v okviru kolektivnega dogovarjanja, sicer bo nastala pravna zmeda.

Menijo, da “bi bilo bolj smiselno predlagati, da se uvede nov institut, na primer letni prejemek ali letni bonus, ki v ničemer ne bi bil vezan na ureditev v kolektivni pogodbi in bi se rešila dilema dvojnega urejanja tega prejemka v zakonu in kolektivni pogodbi”.

Pri tem bi lahko po navedbah v izhodiščih pravico uredili podobno, kot je v zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) urejena pravica do odpravnine ob upokojitvi, in sicer, da se zakonska ureditev uporabi, če kolektivna pogodba (na ravni dejavnosti) ne določa drugače.

Znižanje oziroma skromnejša rast plač

Pisci v izhodiščih opozarjajo tudi na “veliko verjetnost”, da se bo ob uvedbi 14. plače del rednih dohodkov iz dela prenesel v 14. plačo, oziroma zmanjšala redna rast plač na dolgi rok.

Dodajajo, da ureditev oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost v primeru 14. plače vpliva tudi na prihodnje pravice delavcev. Ugodnejša davčna obravnava na eni strani pomeni višji neto znesek, na drugi pa manj vplačil v pokojninsko blagajno.

V izhodiščih je, kot smo že poročali, navedeno, da bi državo božičnica za javne uslužbence stala 118 milijonov evrov, z izpadom prispevkov in davkov pa bi proračun izgubil še nekaj več kot 250 milijonov evrov. Na vprašanje, ali v proračunu je denar za to, je Boštjančič včeraj dejal, da “v proračunu je ali pa ni dovolj denarja, proračun je kompleksna stvar”.

Interventni ukrep?

Pripravljavci gradiva pišejo, da bi bilo treba zakonsko obvezo izplačila 14. plače urediti v zakonu o delovnem razmerju (ZDR-1).

Poleg tega bi bilo treba ugodnejšo prispevčno obravnavo urediti v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ugodnejšo davčno obravnavo pa v zakonu o dohodnini. Ker ukrep zahteva poseg v več zakonov in ker vlada želi, da je čim prej uveljavljen, avtorji izhodišč predlagajo razmislek v smeri interventnega zakona.