Harris obljublja poplavo subvencij in kontrolo cen. Ekonomisti: Drago, škodljivo …

Predsedniška kandidatka demokratov Kamala Harris je v Severni Karolini predstavila del svoje gospodarske politike, ki jo namerava izvajati v primeru uspeha na predsedniških volitvah v ZDA 5. novembra.

Harris je v Raleighu, kot povzema STA, dejala, da bo svojo gospodarsko politiko v prihodnje razdelala bolj podrobno, tokrat pa se je osredotočila le na znižanje življenjskih stroškov.

Gospodarstvo je tema, ki vedno najbolj zanima ameriške volivce in pri tem Harris trenutno v anketah zaostaja za republikanskim kandidatom Donaldom Trumpom.

Zakon proti ‘napihovanju’ cen hrane

“Ko bom postala predsednica, bo moja prva prioriteta znižanje življenjskih stroškov in povečanje gospodarske varnosti za večino Američanov. Spopadla se bom s stroški, ki so najbolj pomembni, kot so cene hrane, ki so narasle med pandemijo, ko so padle oskrbovalne verige. Te so si opomogle, vendar je hrana še vedno predraga,” je dejala in napovedala, da se bo borila proti velikim trgovskim verigam, ki neupravičeno višajo cene.

Z inflacijo se namerava spopasti skupaj s kongresom, ki ga bo pozvala, naj sprejme zakon proti napihovanju cen hrane. Razložila je, da cene naraščajo zaradi konsolidacije velikih trgovskih verig, ki potem cene določajo po svoje.

Trumpova kampanja je sporočila, da njen načrt pomeni uvajanje državnega nadzora nad cenami, ki se skozi zgodovino ni nikoli izkazal za učinkovitega, poroča televizija CBS. Trump je že v četrtek Harris obtožil, da želi v ZDA uvesti socialistično gospodarstvo po vzoru Venezuele.

Harris je medtem v svojem govoru Trumpa obtožila, da mu je mar le za milijarderje in velike korporacije, sama pa se bo trudila, da vrne denar navadnim Američanom.

Trumpovo napoved, da se bo proti inflaciji boril z uvedbo visokih carin na uvoz, pa je označila kot uvedbo nacionalnega prometnega davka, ki bo inflacijo le še poslabšal.

Boj proti ‘dobičkarjem’

Lindsay Owens, ki vodi protimonopolni think tank Groundwork Collaborative, je za Reuters pojasnila, da ima 34 ameriških zveznih držav v svojih zakonih določeno obliko ukrepov proti izkrivljanju cen, ki pa jih praviloma lahko aktivirajo v izrednih razmerah. Namen je preprečevati tako imenovano vojno dobičkarstvo.

Newyorški zakon, ki je po mnenju Owensa eden najmočnejših, podjetjem prepoveduje pretirano zviševanje cen osnovnih potrošniških izdelkov v času neobičajnih motenj na trgu. Veriga lekarn Walgreens je lani sklenila poravnavo z državo zaradi obtožb, da je povišala cene otroških formul, potem ko je leta 2022 zaradi odpoklica prišlo do pomanjkanja po vsej državi.

Newyorška generalna tožilka Letitia James je Walgreens obtožila, da je med pomanjkanjem, ki ga je povzročil odpoklic glavnega proizvajalca formul Abbott Labs, dvignil cene formul za 10 odstotkov več kot so znašali upravičeni stroški, v enem primeru celo za 70 odstotkov več.

Ekipa Kamale Harris pa zdaj napoveduje “prvo zvezno prepoved podražitve hrane in živil”, ki naj bi po besedah njene kampanje velikim korporacijam preprečila nepošteno izkoriščanje potrošnikov in ustvarjanje previsokih dobičkov podjetij.

Tri milijone dostopnih stanovanj

Harris je napovedala tudi, da si bo v prvem štiriletnem mandatu prizadevala za gradnjo treh milijonov novih dostopnih stanovanj, pri čemer namerava predlagati davčne olajšave za podjetja, ki bodo gradila takšna stanovanja.

Družinam in posameznikom, ki se bodo odločili za svoj prvi nakup hiše ali stanovanja, pa namerava zagotoviti 25 tisoč dolarjev pomoči.

Kongres bo pozvala, naj sprejme zakon, ki bo najemodajalcem prepovedal uporabo algoritmov za navijanje cen najemnin, in zakon, ki bo odpravil davčne olajšave posameznikom in podjetjem, ki kupujejo stanovanja na veliko in jih potem oddajajo po previsokih cenah.

Davčne olajšave

Harris je napovedala uvedbo do šest tisoč dolarjev davčne olajšave družinam za prvega otroka in podaljšanje 3.600 dolarjev letne davčne olajšave družinam srednjega razreda in revnim za vsakega mladoletnega otroka.

Poleg tega bo predlagala še do 1.500 dolarjev davčne olajšave vsem delavcem z nizkimi dohodki, ki nimajo otrok. Tako kot predsednik Joe Biden tudi ona zagotavlja, da ne bo povišala davkov nikomur, ki zasluži manj kot 400 tisoč dolarjev na leto.

Ekonomisti kritični: drago, nepremišljeno, škodljivo

Ameriški mediji povzemajo analizo neprofitne organizacije Committee for a Responsible Federal Budget (CRFB), ki finančni učinek napovedanih ukrepov ocenjuje na 1.700 milijard dolarjev (1.540 milijard evrov) v 10 letih.

Že samo subvencije za stanovanja, ki predstavljajo 200 milijard dolarjev, torej manjši del paketa obljubljenih državnih izdatkov, povečujejo tveganja za zvišanje inflacije, je za The Post povedal Brian Riedl, višji ekonomski sodelavec in strokovnjak za ekonomsko politiko na Manhattanskem inštitutu. Hkrati pa bi taki izdatki močno povečali proračunski primanjkljaj, ki naj bi letos dosegel vrtoglavih dva tisoč milijard dolarjev.

Tudi drugi ekonomisti so kritični do načrtov demokratske predsedniške kandidatke. “Agenda Harris bo – tako kot pred njo Bidnova – fiskalno nepremišljena in gospodarsko škodljiva,” je za The Post povedal Adam Michel, direktor področja za analize davčne politike na inštitutu Cato.

“Pisanje čekov z visokimi zneski in uveljavljanje nadzora cen je recept za povečanje povpraševanja in zmanjšanje ponudbe, kar povzroča pomanjkanje in potrebo po racionalizaciji,” je dejal Michel. “Davčna olajšava za otroke v višini šest tisoč dolarjev je naslednji korak v tekmi, v kateri se republikanci in demokrati trudijo prehiteti drug drugega pri pisanju vedno večjih čekov Američanom. Znesek se bo le še povečeval.”

Joel Griffith, sodelavec za ekonomske raziskave pri fundaciji Heritage, je za časnik The Post dejal, da je zelo nepremišljeno na tak način povečevati že tako visok dolg.

Nevladna organizacija Tax Foundation pa je opozorila, da Harris ni pojasnila, kako bo zagotovila financiranje, ki bo omogočilo močno povečanje izdatkov in nižanje nekaterih davkov.