GZS: Krizno shemo skrajšanega delovnika bi podjetja potrebovala takoj

Ekonomsko-socialni svet (ESS) se je seznanil s procesom sprejemanja stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa, pri čemer so bili socialni partnerji nezadovoljni, da vladna stran z njimi še ni delila izhodišč in predloga zakona. Sindikati in delodajalci so obenem izrazili željo po vključenosti v pripravo interventnega zakona o Tešu.

Kot sta za STA po seji ESS pojasnila Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in izvršni direktor pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček, je bila socialnim partnerjem danes predstavljena namera, da se pripravlja stalna krizna shema skrajšanega delovnega časa. To namero so po Gorenščkovih besedah socialni partnerji pozdravili.

Gorenšček: shema je še daleč

A kot je dejal Gorenšček, danes niso obravnavali niti izhodišč niti zakona, zaradi česar je bilo med socialnimi partnerji veliko nezadovoljstva. “Kajti ugotovili smo, da so izhodišča že zapisana, ob tem obstaja tudi že zapisan predlog zakona, vendar ga z nami niso delili,” je poudaril Gorenšček. Kot je dodal, so vladno stran opozorili, da so tukaj v stiski s časom in da podjetja že potrebujejo tovrstno shemo, ki pa je glede na današnjo razpravo po njegovi oceni še precej daleč.

Na koncu je bil sprejet sklep, da bodo ustanovili pogajalsko skupino, predpogoj za njeno delovanje pa bosta oba dokumenta, izhodišča in predlog zakona, sta pojasnila Zorko in Gorenšček. Cilj pogajalske skupine je, da pohitrijo obravnavo in pridejo do zaključkov še do konca tega leta, da bi shemo lahko podjetja začela uporabljati ob koncu prvega četrtletja 2025, je dejal Gorenšček, poroča STA.

O predlogu interventnega zakona o Tešu le začetna razprava

ESS je imel danes na mizi tudi predlog zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo Šaleške doline, s katerim je okoljsko ministrstvo predvidelo omejitev delovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje zgolj na ogrevanje Šaleške doline. Predlog zakona sta socialnim partnerjem predstavila minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in državna sekretarka Tina Seršen.

Po Gorenščkovih besedah je šlo za začetno razpravo, tako da niso zahajali pretirano v samo vsebino predloga zakona. Med drugim je opozoril, da bi bilo treba spremeniti ime zakona, saj ta po njegovi oceni ne naslavlja pravilno tematike, ki jo ta zakon obravnava.

Današnjo razpravo je označil za konstruktivno, čeprav so bila razhajanja v pogledih po njegovih besedah kar velika. “Nekateri sindikati so mu bili bolj naklonjeni, nekateri pa so zagovarjali zelo podobna stališča kot delodajalci, tako da tukaj ni prišlo do tiste klasične delitve, kot smo je vajeni,” je za STA pojasnil Gorenšček.

GZS: Trenutni predlog zakona ogroža stabilnost regije

GZS je v okviru javne obravnave opozorila, da bi lahko predlog zakona v trenutni obliki ogrozil konkurenčnost podjetij in dolgoročno destabiliziral Savinjsko-šaleško regijo. Predlogu zakona med drugim nasprotujeta tudi velenjska občina in Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije. Osnutku predloga zakona prav tako nista naklonjena sindikat Teša in Premogovnika Velenje.

Kot je pojasnil Zorko, predlagani zakon prvenstveno obravnava odbor ESS za energetiko, dodatna pogajanja o tem zakonu pa bodo potekala v naslednjih dneh. Zorko in Gorenšček sta ob tem izrazila željo, da sta tako delojemalska kot delodajalska stran vključeni v ta proces in seznanjena s potekom priprave tega zakona.

V ta namen je bil po Gorenščkovih besedah na seji sprejet sklep, da se pusti, da socialni dialog še naprej poteka na ravni odbora ESS za energetiko, je pa v zaključni fazi treba v ta socialni dialog vključiti vse socialne partnerje. “Zadeva je širšega pomena, to ni stvar energetike, to je stvar celotne družbe,” je še poudaril za STA.