Gospodarsko rast v zadnjih treh mesecih poganjale investicije

V tretjem četrtletju je bila gospodarska rast v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem 1,7-odstotna. Z izločenimi vplivi koledarja in sezone je bila medletna rast 1,6-odstotna, v primerjavi s prejšnjim četrtletjem pa 0,8-odstotna, so sporočili z državnega statističnega urada Surs.

V obdobju od januarja do septembra letos se je bruto domači proizvod (BDP) okrepil za 0,7-odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Banka Slovenije je v povprečni modelski oceni, ki jo zdaj izračunava z novim orodjem za sprotno oceno gospodarske rasti (angl. GDP nowcast), za tretje četrtletje napovedovala okoli 0,6-odstotno četrtletno rast. Modelska ocena se samodejno posodablja na tedenski ravni in temelji na najnovejših razpoložljivih podatkih.

Evropski statistični urad Eurostat je danes objavil tudi drugo oceno rasti evrskega BDP v tretjem četrtletju. V evrskem območju je bila gospodarska rast v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem 1,3-odstotna, v primerjavi s prejšnjim četrtletjem pa 0,2-odstotna. V EU je rast BDP v medletni primerjavi znašala 1,6 odstotna, v četrtletni pa 0,3 odstotka.

Banka Slovenije in Umar: To so spodbudni podatki

V Banki Slovenije so rast BDP v tretjem četrtletju označili za spodbudno. Kot so strnili, je bila medletna rast BDP podprta predvsem s ponovnim zagonom investicij in gradbeno dejavnostjo, medtem ko jo je še vedno zavirala mednarodna trgovina.

“Močno okrevanje bruto investicij je bila večinoma posledica pospešenega izvajanja javnih infrastrukturnih projektov in je prispevalo k močni krepitvi gradbene dejavnosti. Nasprotno je aktivnost v izvoznem sektorju na letni ravni ostala nižja zaradi ohranjanja negotovosti v svetovnem okolju, ki še naprej zavira povpraševanje glavnih trgovinskih partneric,” so navedli v Banki Slovenije.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa tekoča gibanja v izvoznem sektorju v primerjavi s prvo polovico leta vidi kot spodbudnejša, močno so se okrepile tudi gradbene investicije. Rast zasebne potrošnje se je nekoliko umirila, a ostaja pomemben dejavnik letošnje gospodarske rasti, so komentirali.

Premier Golob: Gospodarstvo je v dobri kondiciji

V kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba so v komentarju za STA navedli, da je slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji. “V času, ko se številne evropske države še vedno soočajo z negotovostjo in upočasnjevanjem rasti, Slovenija ostaja med tistimi državami, ki ohranjajo pozitivno smer,” so zapisali.

Rast BDP po njihovem prepričanju kaže na stabilnost, “ki smo jo skupaj dosegli s premišljenimi ukrepi, okrepljenim domačim povpraševanjem, visokimi investicijami, ter odgovornim delom zaposlenih v gospodarstvu”, so še dejali za STA.

Rast potrošnje

Na gospodarsko aktivnost je pozitivno vplivalo zasebno trošenje, ki se je v tretjem četrtletju povečalo za odstotek. Izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu so se najbolj povečali pri trajnih proizvodih, in sicer za 2,6 odstotka. Pri storitvah so se dvignili za 2,1 odstotka in pri poltrajnih proizvodih za 0,1 odstotka, pri netrajnih proizvodih pa so se zmanjšali za 1,2 odstotka. 

Izdatki države za končno potrošnjo so narasli za 1,2 odstotka, predvsem zaradi povečanja izdatkov za individualne storitve, ki so bili večji za 2,1 odstotka. Izdatki države za kolektivno potrošnjo so se zmanjšali, in sicer za 0,4 odstotka.

Skupno se je končno trošenje povečalo za odstotek, navajajo na Sursu.

Skok bruto investicij

Bruto investicije so se povečale za 12,2 odstotka in k rasti BDP prispevala 2,4 odstotne točke. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 9,1 odstotka, kar je največja rast v zadnjih 15 četrtletjih. Na visoko rast je vplivalo zlasti povečanje investicij v gradbene objekte, ki so k rasti BDP prispevale dve odstotni točki. 

Investicije v zgradbe in objekte so se zvišale za približno petino (20,4 odstotka), med temi so se izrazito povečale investicije v nestanovanjske zgradbe in objekte (za 31,4 odstotka) in k rasti BDP prispevale 2,2 odstotne točke. Investicije v stanovanja se medtem še naprej zmanjšujejo; upadle so za 7,2 odstotka in negativno vplivale na rast BDP (−0,2 odstotne točke).

Nižje kot pred enim letom so bile tudi investicije v opremo in stroje, in sicer za 3,1 odstotka. Investicije v transportno opremo so se zmanjšale za 11,3 odstotka, v drugo opremo in stroje pa za 0,3 odstotka, so zabeležili statistiki.

Izvoz upadel, uvoz narasel

Izvoz se je v tretjem četrtletju zmanjšal za 1,1 odstotka, pri čemer je bil izvoz blaga nižji za 1,7 odstotka, izvoz storitev pa višji za 0,1 odstotka.

Uvoz se je medtem povečal za 0,7 odstotka, od tega uvoz blaga za 0,8 odstotka, uvoz storitev pa se je zmanjšal za 0,5 odstotka.

Rast dodane vrednosti

Dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je v tretjem četrtletju zvišala za dva odstotka, k rasti pa je prispevala večina dejavnosti. Izjema je bila skupina dejavnosti rudarstvo, predelovalne dejavnosti ter oskrba z elektriko in vodo. Upad je bil enoodstoten, kar je imelo negativen vpliv na rast BDP v višini 0,2 odstotne točke.

Dodana vrednost v samih predelovalnih dejavnostih je sicer tokrat zabeležila 0,3-odstotno rast, potem ko je prejšnji dve četrtletji upadla.

Z naskokom je dodana vrednost najbolj zrasla v gradbeništvu, in sicer za 14,2 odstotka, kar je k rasti BDP prispevalo 0,8 odstotne točke. Sledile so informacijske in komunikacijske dejavnosti ter strokovne, znanstvene, tehnične in druge raznovrstne poslovne dejavnosti, obe skupini sta zabeležili 4,2-odstotno rast in k rasti BDP prispevali 0,4 odstotne točke, kažejo podatki Sursa.

Tretji zaporedni upad zaposlenosti

Skupna zaposlenost je znašala 1.103.000 oseb, kar je 4.900 oseb oziroma 0,4 odstotka manj kot v lanskem tretjem četrtletju. To je tretji zaporedni četrtletni upad zaposlenosti.

Število zaposlenih se je najbolj zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 3.700 oziroma 1,7 odstotka. To je osmo zaporedno zmanjšanje zaposlenosti v teh dejavnostih. Sledilo je gradbeništvo, kjer je bilo za 2.000 oseb ali 2,3 odstotka manj. V tej dejavnosti se zaposlenost zmanjšuje že od druge polovice lanskega leta.

Zaposlenost se je medtem najbolj povečala v skupini dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva, in sicer za 4.100 oziroma 1,9 odstotka.

Po institucionalnih sektorjih je zaposlenost upadla v nefinančnih družbah (za 7.700 oseb oziroma 1,2 odstotka) in finančnih družbah (za 100 oseb oziroma 0,7 odstotka). Zrasla pa je v sektorju država (za 2.600 oseb oziroma 1,4 odstotka) ter v sektorju gospodinjstva skupaj s sektorjem nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (za 200 oziroma 0,1 odstotka).

Kakšne so najnovejše napovedi

V zadnjih mesecih so zaradi povečane negotovosti v globalnem okolju tako domače kot mednarodne ustanove poslabšale napovedi celoletne gospodarske rasti za Slovenijo.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je še februarja napovedoval, da bo rast BDP letos 2,1-odstotna, je pričakovanja septembra oklestil na 0,8 odstotka. Danes so znova ocenili, da bo letošnja rast v okviru teh pričakovanj, pri čemer bi bila investicijska aktivnost lahko nekoliko višja, zasebna potrošnja pa nekoliko nižja.

“Gospodarski obeti za zadnje letošnje četrtletje tako ostajajo pozitivni, prav tako tudi predpostavke gospodarske rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah v letu 2026,” še navedli na Umarju.

V Banki Slovenije, kjer so oceno celoletne rasti BDP nazadnje podali junija, pa so danes še dodali: “Čeprav so se gospodarske razmere v drugem in tretjem četrtletju izboljšale, razpoložljivi podatki za letos nakazujejo šibkejšo rast BDP kot v preteklih dveh letih.” Lani je bila 1,7-odstotna, leta 2023 pa 2,4-odstotna.

Celoletno napoved za Slovenijo je septembra močno znižala tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki letos namesto 1,9-odstotne rasti BDP zdaj pričakuje 0,7-odstotno rast. Najbolj optimističen med ustanovami, ki so nedavno popravile svoje napovedi, je ostal Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je aprilsko oceno 1,8-odstotne rasti prejšnji mesec znižal na 1,1 odstotka.