“Geopolitične razmere so zahtevne, a ne enoznačne”

Na konferenci na Brdu pri Kranju so udeleženci med drugim razpravljali o trendih nagrajevanja, finančni varnosti in globalnih premikih.

Direktor družbe Elementum Slovenija Peter Slapšak je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pozval k rednemu in preglednemu obveščanju državljanov o pričakovani višini pokojnine. “To bi omogočilo boljše načrtovanje in po potrebi dodatno varčevanje za starost,” je dejal. Ukrep bi po njegovem mnenju pomembno prispeval k splošni blaginji državljanov.

Investicijski bančnik in nekdanji svetovalec ameriške vlade za finančna tveganja James Rickards je medtem po poročanju STA govoril o gospodarski doktrini ekipe aktualnega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ta zagovarja krepitev domače industrije, protekcionizem in močen dolar, na drugi strani pa tudi večjo vlogo zlata v svetovnem finančnem sistemu.

Rickards je v preteklosti večkrat svetoval Beli hiši, po letu 2000 tudi Pentagonu in obveščevalni službi CIA.

Na dogodku na Brdu pri Kranju je izpostavil tri ekonomske cilje, ki naj bi v skladu s Trumpovo doktrino ZDA zagotovili vzdržne javne finance: proračunski primanjkljaj pod tremi odstotki BDP, realno rast nad tremi odstotki in povečanje energetske proizvodnje za tri milijone sodčkov nafte dnevno.

Zagovarja carine, a ni vedno razmišljal tako

Rickards meni, da je trgovinska politika ZDA, ki gre v smeri zviševanja carin in protekcionizma, prava pot. “ZDA do leta 1913 niso imele davka na dohodek. Kako smo torej financirali državo od leta 1790 do 1913? S carinami. Torej to ni nov koncept,” je dejal v kratkem pogovoru za Forbes Slovenija.

Še leta 2019, po prvem Trumpovem mandatu in prvih carinskih ukrepih, je sicer dejal, da trgovinska vojna ni prava pot, saj da kratkoročno le zmanjša obseg mednarodne trgovine in tudi dolgoročno ne reši težav.

A danes pravi drugače: “Višje carine lahko zmanjšajo obseg trgovine, vendar tudi zgradijo zid, za katerim se lahko potem ustvarijo visoko plačana delovna mesta.”

Podpira Trumpovo idejo, da morajo tisti, ki želijo prodajati ameriškemu potrošniku, proizvajati na ameriških tleh in s tem ZDA zagotoviti nova delovna mesta. Poleg tega carine po njegovem izboljšujejo javnofinančno sliko ZDA.

Se napovedi o rasti cen uresničujejo?

Rickards meni, da se ekonomisti in institucije, ki napovedujejo, da bodo carine pospešile inflacijo, motijo. 

“Inflacije, ki so jo napovedali, ni. Razložil bom, zakaj se motijo. V oskrbni verigi imamo najmanj tri člene – izvoznika v ZDA, uvoznika in končnega kupca. Kdo nakaže denar v proračun? Uvoznik, ko prevzame blago, na primer v pristanišču Los Angelesu. Kdo pa dejansko plača strošek carin? Uvoznik lahko stroške prenese na končnega kupca. To bi povzročilo inflacijo. Ali pa lahko stroške prenese nazaj po dobavni verigi in reče Kitajcem, naj znižajo stroške. Verjetno si bosta uvoznik in izvoznik delila stroške. V tem primeru inflacije ne bo.”

Na opombo, da ameriški mediji vendarle poročajo o povečani inflaciji v segmentih, ki so bolj odvisni od uvoza, denimo za avtomobile, elektronske naprave in podobno, je Rickards dejal: “Edini segment, ki to čuti, so luksuzni izdelki, denimo draga oblačila, švicarske ure, morda še nekaj drugih kategorij. Sicer pa inflacije ni.”

Fedova regijska izpostava v St. Louisu je pred dnevi objavila podatke, da se splošna inflacija res razmeroma počasi zvišuje, da pa nekateri segmenti, kjer so ZDA bolj uvozno odvisne, beležijo hitrejšo rast cen. Navaja kategorije vozil, elektronskih naprav, pohištva. Po podatkih Feda so carine v zadnjih mesecih prispevale okoli pol odstotne točke k inflaciji, ki je bila avgusta pri 2,9 odstotka, avtor analize pa poudarja, da se učinki še prelivajo v končne cene. Razlog je lahko konkurenca, ki ameriškim podjetjem preprečuje takojšen prenos stroška carin v končne cene, ali pa morda tudi prepričanje uvoznikov, da so carine le začasen ukrep, piše v Fedovi analizi.

Previden glede stabilnih kovancev

Medtem ko je Rickards podpornik Trumpove gospodarske politike, pa se pri eni temi ne strinja s potezami trenutne administracije; to je pri politiki glede tako imenovanih stabilnih kovancev. Največji je tether.

Problem vidi v tem, da je trg stabilnih kovancev nepregleden, ponudnikov veliko, noben od njih pa ni podvržen revidiranju in nadzoru. “Ne pravim, da so te naložbe prevara, glede na nepreglednost pa je zelo verjetno, da je med njimi tudi kakšen tak primer. In en sam primer lahko sproži beg vlagateljev,” meni Rickards.

Tveganje vidi v tem, da izdajatelji kriptovalut denar praviloma vložijo v državne obveznice. “Morebiten beg vlagateljev bi izdajatelje stabilnih kovancev silil v prodajo velikih količin državnih obveznic, kar pa je na hitro neizvedljivo,” pravi Rickards, ki meni, da zato to lahko postane vir “finančne panike”.

Zaveda se, da so stabilni kovanci priljubljena oblika vlaganja, da jih izdaja tudi Trumpova družina. “Vendar so to v bistvu neregulirani denarni instrumenti,” nam je dejal.

Na vprašanje, kako torej komentira poteze Trumpove administracije, ki je s posebnim zakonom (tako imenovani Genius act) “institucionalizirala” stabilne kriptovalute, je Rickards dejal, da je to po njegovem mnenju prav zaradi omenjenih tveganj napaka.

Spomnil je, da je družina Trump močno prisotna na trgu kriptovalut, podjetje člana Trumpove administracije Howarda Lutnicka Cantor pa je delničar Tetherja. Trumpova administracija je torej “vsepovsod” na trgu stabilnih kriptovalut, zdaj pa je sprejela novo zakonodajo, ki lajša trgovanje. “Mislim, da bodo to obžalovali,” je še dejal Rickards.