Frangež: Slovenija ne razmišlja o zgodnji reviziji ciljev glede e-vozil
Italija se v luči krize evropske avtomobilske industrije zavzema za revizijo ciljev razogljičenja prometa. Slovenija za zdaj uradno o tem ni razmišljala, je pred zasedanjem gospodarskih ministrov v Bruslju dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež.
Ministri držav članic EU, pristojni za notranji trg in industrijo, na zasedanju v Bruslju obravnavajo poročilo nekdanjega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija o krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
Slovenijo na srečanju zastopa državni sekretar na slovenskem gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež. “Mario Draghi je napisal nov evropski bestseller, saj se zdi, da ga vsi berejo, kar je dobro,” je dejal ob prihodu na zasedanje. “Predlogi so strateški in konkretni, kar je odmik od običajne evropske retorike in to, kar Evropa trenutno potrebuje.”
Frangež je dejal, da Slovenija že nekaj časa ponavlja stališče, da Evropa potrebuje ambiciozno in pogumno industrijsko strategijo, in meni, da so osnovna priporočila Draghijevega poročila prava pot. “Želimo si, da bi jih vgradili v industrijsko strategijo Evrope.”
Ključen je dvig produktivnosti
Nekdanji predsednik ECB Draghi je v nedavno predstavljenem poročilu poudaril, da je za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva ključen dvig produktivnosti. Gospodarska rast se v EU upočasnjuje, produktivnost je nizka, potrebe pa se povečujejo.
To se dogaja zaradi ciljev, ki si jih je Unija zastavila na področjih razogljičenja, digitalizacije in krepitve obrambnih zmogljivosti, je povedal. Po njegovih izračunih za izpolnitev zadanih ciljev evropsko gospodarstvo potrebuje najmanj od 750 do 800 milijard evrov dodatnih naložb letno.
Skupno zadolževanje bo trd oreh, ga Slovenija podpira?
Frangež je dejal, da je v zadnjih dneh v politični razpravi največ pozornosti pritegnil predlog skupnega financiranja oziroma zadolževanja po vzoru instrumenta NextGenEU, za katerega je Bruselj izdal evropske obveznice. Nadaljnji rabi tega mehanizma je do zdaj na evropskem nivoju nasprotovala predvsem Nemčija.
“Ne glede na razplet razprave je poudarek poročila jasen: Evropa mora okrepiti naložbe v strateške tehnologije, v skupen načrt za razogljičenje in povečanje konkurenčnosti, v načrt za zmanjšanje strateške odvisnosti in povečanje gospodarske varnosti,” je dejal Frangež in dodal, da se Slovenija strinja, da bo treba najti skupni evropski vir.
Na neposredno vprašanje, ali Slovenija podpira skupno zadolževanje, je Frangež dejal, da je “o tem prezgodaj govoriti”, osebno pa meni, da je treba najti ustrezen ‘miks’ javnega in zasebnega denarja, da presežemo izzive.
Slovenija je v luči povečevanja konkurenčnosti pristopila tudi k pozivu nekaterih članic, da se okrepi notranji trg EU, je potrdil Frangež.
V ospredju kriza v avtomobilski industriji
Ministri bodo danes predvidoma govorili tudi o težavah v evropski avtomobilski industriji.
Ta je v zadnjem obdobju – tudi zaradi močne kitajske konkurence na področju proizvodnje električnih vozil – zašla v precejšnje težave. V krizi se je med drugim znašel nemški avtomobilski velikan Volkswagen.
V začetku septembra je Volkswagen sporočil, da zaradi naraščajočih stroškov razmišlja o zapiranju tovarn. Volkswagen je prejšnji teden zanikal navedbe Manager Magazina, da bi se število odpuščenih ob zaprtju tovarn avtomobilskega velikana lahko povečalo na 30 tisoč, rešitve za podporo Volkswagnu pa išče tudi nemška vlada.
Dogajanje v nemški avtomobilski industriji močno vpliva tudi na gospodarstva številnih drugih članic, vključno s Slovenijo. Slovenska podjetja poročajo o krčenju naročil in padcu prihodkov, nekatera pa so že napovedala odpuščanja.
Predčasna revizija kontroverzne uredbe?
Tuji mediji so poročali, da si Nemčija in Italija zadnje dni prizadevata za zgodnejši pregled ciljev Evropske unije glede emisij ogljikovega dioksida (CO2) za avtomobile. Italijanski gospodarski minister Adolfo Urso je dejal, da bo Italija Evropski uniji (EU) ta teden podala uraden predlog za predčasno ponovno preučitev prepovedi prodaje vozil z motorji na notranje zgorevanje z letom 2035.
Že ob sprejemu uredbe, ki je v javnosti sprožila veliko pomislekov in vprašanj, so politiki na pomisleke odgovarjali, da je v uredbi varovalka, in sicer, da bo EU leta 2026 še revidirala cilje: če bi se izkazalo, da se trg ne odziva kot predvideno, bi lahko letnico takrat torej spremenili. Italija naj bi zdaj želela, da bi revizijo zaradi turbulenc v evropski avtomobilski industriji opravili že prihodnje leto.
A nemški državni sekretar za gospodarske zadeve Sven Giegold je nato danes zanikal, da naj bi se tudi Nemčija zavzemala za revizijo omenjenih ciljev. “Nemška vlada ne namerava postaviti pod vprašaj cilja EU do leta 2035. Želim razjasniti nesporazum: z italijanskim ministrom Ursom smo imeli prijateljsko razpravo, vendar si glede tega ne delimo enakega pogleda.”
Frangež je danes v Bruslju dejal, da aktivnosti za revizijo že tečejo, saj se že zbirajo informacije o napredku elektromobilnosti. “Slovenija za zdaj ne spreminja osnovnega stališča, da je s fokusom na spremembi naše avtomobilske realnosti v elektromobilnost potrebno ustvarjati trg električnih vozil in strateških tehnologij, potrebnih za uspešen prehod v elektromobilnost,” je dejal Frangež.
Na dodatno novinarsko vprašanje, ali bi podprl italijansko idejo, da se pregled doseganja učinkov uredbe izvede že prihodnje leto, je dejal, da Slovenija za zdaj v uradnih stališčih ni razmišljala o zgodnejših datumih.
