Fiskalni svet: Visok primanjkljaj ne izhaja več iz izrednih razmer

Primanjkljaj državnega proračuna se je lani občutno povečal, pri tem pa v nasprotju s prejšnjimi leti ni izhajal iz izrednih razmer, pač pa predvsem iz ukrepov ekonomske politike, opozarja fiskalni svet. Tekoča poraba celotnega sektorja država se je povečala precej bolj od ocenjene rasti BDP, kar je z vidika vzdržnosti javnih financ tvegano, njihove navedbe povzema STA.

V državni proračun se je v letu 2025 steklo 15,1 milijarde evrov, kar je 3,7 odstotka več kot leto prej, odhodki pa so se povečali za 9,5 odstotka na nekaj več kot 16,8 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj je znašal 1,7 milijarde evrov, kar je občutno več kot leto prej. Čeprav je bil nižji od načrtovanega (1,86 milijarde evrov), je bil, kot smo pisali, enkrat višji od tistega v letu 2024 (okoli 800 milijonov evrov).

Letos in prihodnje leto pa naj bi se še dodatno poglobil, je v danes objavljeni redni mesečni publikaciji zapisal fiskalni svet. Tudi po napovedi v proračunskih dokumentih naj bi se primanjkljaj prihodnje leto dodatno okrepil na 2,1 milijarde evrov. Mednarodni denarni sklad (IMF) opozarja na povečanje tekoče porabe. Po mnenju sklada je srednjeročno nujna fiskalna konsolidacija z namenom znižanja javnega dolga, ohranitve sposobnosti Slovenije za odzivanje na pretrese in obvladovanja pritiskov na izdatke, vključno s tistimi, ki so povezani s staranjem prebivalstva.

Tudi Banka Slovenije opozarja, da se zaradi naraščanja primanjkljaja proti trem odstotkom BDP, ki je med drugim posledica povečanja tekoče porabe, povezane zlasti s sredstvi za zaposlene, “ob sicer nizki brezposelnosti in visoki rasti plač, krči prostor za proticiklično delovanje fiskalne politike v primeru morebitnih večjih šokov”. Dodajajo, da ima sicer država denarno rezervo, s katero bi lahko v naslednjih letih znižala predvideni dolg.

Prenova plačnega sistema, božičnica, krepitev naložb …

Fiskalni svet je danes opozoril, da je visok primanjkljaj ob koncu leta izhajal predvsem iz ukrepov ekonomske politike, kot so zimski regres, zimski dodatek za upokojence ter dodatno financiranje zdravstvene blagajne, ne pa iz izrednih razmer, kot je veljalo v preteklih letih.

Prihodki državnega proračuna so se povečali manj kot leto prej, pri tem pa so bila glavni vir rasti evropska sredstva, ne domači viri. Ti so bili pod negativnim vplivom poslabšanih gospodarskih razmer.

Odhodki državnega proračuna brez interventnih ukrepov so se medtem povečali za 14,8 odstotka, kar je petkrat hitreje kot leto prej, je zapisal fiskalni svet. Kot opaža, je bila ta rast široko osnovana, ključni razlog zanjo pa vidi v višjih stroških dela zaradi plačne reforme in zimskega regresa.

Stroški dela so bili lani za 14,1 odstotka višji kot leto prej. Glavnina rasti je posledica začetka uvajanja novega plačnega sistema s prvima dvema obrokoma, izplačanima pri plačah za januar in oktober. Decembra je bil izplačan še zimski regres v obsegu 120 milijonov evrov, navaja STA.

Odhodki za naložbe so se po krepitvi v zadnji tretjini leta v celem letu 2025 povečali za okoli petino. Približno polovica rasti je bila posledica večjih investicij na področju obrambe. Naložbe v železniško infrastrukturo so se povečale za okoli 40 odstotkov, medtem ko so se investicije v cestno infrastrukturo zmanjšale za okoli četrtino.

Poraba raste hitreje kot BDP

Fiskalni svet še ugotavlja, da se je realna tekoča poraba celotnega sektorja država drugo leto zapored povečala občutno hitreje od ocenjene dolgoročne gospodarske rasti. Podobna dinamika se obeta tudi v prihodnjih letih. Javna poraba se torej povečuje hitreje, kot dolgoročno raste sposobnost gospodarstva za ustvarjanje prihodkov.

To se zdi fiskalnemu svetu še posebej problematično, saj je tekočo porabo praviloma težko zmanjšati, ko so določene pravice uveljavljene. Nosilci ekonomske politike bi se zato morali vzdržati spodbujanja pričakovanj po nadaljnjih intervencijah države, meni.

Glede dolga države pa je zapisal, da se je njegov delež v BDP do konca tretjega četrtletja lani nekoliko povečal in je na podobni ravni kot pred začetkom epidemije. Po deležu dolga je Slovenija v zgornji polovici držav članic EU, še piše STA.