Fiskalni svet: interventni zakon o Teš 6 pomeni tveganje za javne finance
Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v prvih desetih mesecih leta znašal 553 milijonov evrov, kar je okoli polovico manj kot v enakem obdobju lani.
Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v prvih desetih mesecih leta znašal 553 milijonov evrov, kar je okoli polovico manj kot v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance naj bi primanjkljaj ob koncu leta znašal 1,407 milijarde evrov, kar pomeni, da naj bi v zadnjih dveh mesecih leta znašal 854 milijonov evrov, je fiskalni svet, ki redno opozarja na tveganja, povezana z javnofinančno vzdržnostjo, objavil v novi številki publikacije Mesečna informacija.
Letos dobrih 700 milijonov za interventne ukrepe
Primanjkljaj brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov – večinoma za sanacijo poplav in za omilitev posledic draginje, je znašal 109 milijonov evrov, medtem ko je bil v enakem obdobju lani za 96 milijonov evrov v presežku. Skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali 444 milijonov evrov in bili za skoraj dve tretjini manjši kot v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance je za letos predvidenih 713 milijonov evrov za interventne ukrepe, brez upoštevanja Sklada za obnovo, je tudi objavil fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun.
Rast “očiščenih” odhodkov, kar pomeni brez interventnih ukrepov, je znašala 10,3 odstotka in se je okrepila v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je znašala osem odstotkov. Letošnja rast je v največji meri posledica transfera v ZPIZ zaradi visoke redne uskladitve pokojnin in visoke rasti vplačil v proračunske sklade, zlasti zaradi ustanovitve Sklada za obnovo.
Tveganje interventnega zakona o Teš 6
Fiskalni svet še poudarja na tveganje, ki ga pomeni zakon o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini, ki je v pripravi in ni vključen v redne proračunske dokumente. “Ocenjujemo, da se bo zaradi njegovih javnofinančnih posledic zožil manevrski prostor fiskalne politike, da predlog zakona vseh možnih rešitev ne predstavlja ustrezno in da bi lahko spodbudil tudi pričakovanja po ukrepanju države na ostalih področjih,” so zapisali v publikaciji.
