Evropa si želi tujih strokovnjakov, ponuja pol milijarde evrov
EU bo za privabljanje raziskovalcev v Evropo do leta 2027 namenila 500 milijonov evrov, je napovedala predsednica komisije Ursula von der Leyen.
“Znanost je naložba – ponuditi moramo prave pobude. Zato danes napovedujem nov finančni sveženj v višini 500 milijonov evrov za obdobje 2025–2027, da bi Evropa postala magnet za raziskovalce. To bo pomagalo pri podpori najboljšim raziskovalcem in znanstvenikom iz Evrope in vsega sveta,” je v nagovoru na znanstveni konferenci na pariški univerzi Sorbona povedala Ursula von der Leyen.
Ob tem je kot del pobude za privabljanje znanstvenikov Izberi Evropo napovedala tudi vzpostavitev sedemletnih “superprojektov” v okviru Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), ki bodo najboljšim znanstvenikom in raziskovalcem zagotovili dolgoročnejšo perspektivo, piše STA.
Pojasnila je, da raziskovalci, ki svoje delo preselijo v Evropo, v okviru ERC poleg sredstev za projekt že zdaj prejmejo dodatek. Letos bo višina dodatka podvojena, von der Leyen pa si bo prizadevala, da bi to veljalo tudi v prihodnjih dveh letih.
Evropska komisija bo prav tako povečala podporo znanstvenikom na začetku kariere. Tisti, ki se bodo odločili za delovanje v Evropi, bodo prejeli večjo finančno podporo in daljše pogodbe, je napovedala.
“Na srednji in dolgi rok si bomo skupaj z državami članicami prizadevali, da bi do leta 2030 dosegli cilj treh odstotkov bruto domačega proizvoda za naložbe v raziskave in razvoj,” je še povedala predsednica Evropske komisije v francoski prestolnici, poroča STA.
Ob tem je napovedala, da bo Komisija v predlog prihodnjega dolgoročnega proračuna EU, ki naj bi ga objavila julija, vključila “ambiciozne predloge glede financiranja raziskav in inovacij”.
Poenostavitev postopkov
V okviru pobude Izberi Evropo namerava Komisija poleg tega pospešiti in poenostaviti postopke za prihod znanstvenikov v Evropo, izboljšati pretok znanja in podatkov po Evropi ter poenostaviti administrativne postopke na področju inovacij in zagonskega podjetništva.
V nagovoru je bila von der Leyen tudi kritična do tistih, ki vlogo znanosti postavljajo pod vprašaj. “Naložbe v temeljno, svobodno in odprto znanost so pod vprašajem. Kako zelo napačna presoja,” je dejala.
Francoski predsednik Macron je bil medtem bolj neposreden v kritikah na račun ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki krči sredstva za znanost. Znanstveno politiko njegove administracije je označil za napačno, še piše STA.
“Nihče si ni predstavljal, da bo ta velika globalna demokracija, katere gospodarski model je tako zelo odvisen od svobodne znanosti (…), storila takšno napako,” je povedal. “Zavračamo to, da katerakoli vlada narekuje, kaj se lahko raziskuje in česa ne,” je poudaril.
Vključila se je tudi Francija
Zaradi tovrstnih groženj mora Evropa postati “zatočišče” za znanstvenike, je povedal Macron in pozdravil pobudo predsednice Evropske komisije.
Napovedal je, da bo tudi Francija namenila dodatna sredstva za privabljanje tujih znanstvenikov in raziskovalcev. Do leta 2030 bodo znanosti po njegovih besedah namenili dodatnih 100 milijonov evrov.
Von der Leyen in Macron sta z nagovoroma na Sorboni sklenila konferenco Izberi Evropo za znanost, namenjeno razpravam o privabljanju znanstvenikov v Evropo. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je cilj konference, organizirane na pobudo francoskega predsednika, privabiti predvsem ameriške znanstvenike, ki se zaradi politik Trumpove administracije soočajo s težavami pri svojem delu.
