Energetska revščina v Sloveniji ne popušča, na udaru več kot sto tisoč ljudi
Delež energetsko revnih gospodinjstev je bil tudi lani največji med enočlanskimi gospodinjstvi, pri čemer je bil pri tistih s starejšimi člani kot pri tistih z mlajšimi.
V Sloveniji je bilo lani energetsko revnih 63.000 oziroma 7,3 odstotka gospodinjstev, kar je 0,1 odstotne točke več kot leto prej. V njih je živelo okoli 110.000 oseb oziroma tisoč več kot v letu 2023. Med letoma 2014 in 2023 se je število energetsko revnih gospodinjstev sicer zmanjšalo za tretjino oziroma za 25.000, poroča STA.
Delež energetsko revnih gospodinjstev je bil tudi lani največji med enočlanskimi gospodinjstvi (14,3 odstotka), pri čemer je bil pri tistih s starejšimi člani (65 let ali več) višji (15,1 odstotka) kot pri tistih z mlajšimi (13,5 odstotka), je danes objavil statistični urad.
Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki je bil ta delež največji pri enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom (13,7 odstotka), medtem ko je bil pri vseh drugih gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki nižji od petih odstotkov. Najmanjši je bil med gospodinjstvi vsaj treh odraslih oseb z vzdrževanimi otroki (1,9 odstotka).
Kaj so razlogi
K uvrstitvi gospodinjstev z dohodki pod pragom tveganja revščine med energetsko revna so, tako kot v prejšnjih letih, v največjem deležu prispevale neustrezne bivanjske razmere, kot so težave s puščajočo streho, vlažnimi stenami, tlemi ali temelji oziroma trhlimi okenskimi okvirji ali tlemi v stanovanju. Sledile so zamude s plačili stanovanjskih stroškov (vode, elektrike, ogrevanja in podobno), v najmanjšem deležu pa je bil vzrok nezmožnost zagotavljanja primerno ogrevanega stanovanja, med drugim piše STA.
