ECB znižala depozitno obrestno mero za pričakovanih 25 bazičnih točk

Svet Evropske centralne banke (ECB) je na četrtkovem monetarnem zasedanju v Frankfurtu sprejel drugo letošnje nižanje ključnih obrestnih mer, pri čemer se je depozitna obrestna mera, s katero banka usmerja denarno politiko, znižala za 25 bazičnih točk.

Guvernerji centralnih bank evrskega območja, ki jim predseduje predsednica ECB Christine Lagarde, so tako letos znižali obrestne mere za 50 bazičnih točk, medtem ko se inflacija umirja, a počasneje od pričakovanj. Avgusta je znašala 2,2 odstotka, ECB pa glede na junijsko napoved pričakuje, da bo letna inflacija znašala 2,5 odstotka letos in 2,2 odstotka prihodnje leto.

To je padec z vrha 10,6 odstotka v oktobru 2022 in blizu ECB-jeve ciljne ravni dveh odstotkov, kar je centralna banka dosegla z višanjem obrestnih mer za 450 bazičnih točk med julijem 2022 in lanskim septembrom. Toda ECB ocenjuje, da bo raven dveh odstotkov dosežena šele v drugi polovici prihodnjega leta.

“Domača inflacija ostaja visoka, saj plače še naprej rastejo z okrepljeno dinamiko. Vseeno se pritiski s strani stroškov dela umirjajo, dobički pa deloma absorbirajo vpliv višjih plač na inflacijo,” so v sporočilu za javnost zapisali pri banki.

Po znižanju je depozitna obrestna mera pri 3,5 odstotka, obrestna mera operacij glavnega refinanciranja (MRO) pri 3,65 odstotka, obrestna mera mejnih posojil pa pri 3,9 odstotka.

Pogled v prihodnost

Analitiki in trgi so današnje nižanje pričakovali, zato je bila pozornost usmerjena v morebitne namige Lagarde o tem, v katero smer se odločevalci nagibajo za oktobrsko in decembrsko zasedanje. A predsednica banke se je na tiskovni konferenci držala svoje mantre, da bodo prihodnje odločitve odvisne od takrat dostopnih ažurnih makroekonomskih podatkov, saj monetarna politika ECB po njenih besedah “temelji na podatkih”.

Tveganje nove rasti cen medtem še ni povsem izključeno. Po ocenah ekonomistov je umirjanje inflacije v evrskem območju v veliki meri posledica cenejše energije in blaga, medtem ko storitve še naprej spodbujajo rast cen. Jedrna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energije, vztraja nad tremi odstotki, inflacija v storitvah pa nad štirimi odstotki.

Visoke obrestne mere obenem zavirajo gospodarsko rast v 20 državah evrskega območja, med katere spada tudi Slovenija. V drugem četrtletju, ki se je končalo junija, je rast znašala 0,3 odstotka na četrtletni ravni, kažejo podatki Eurostata. Med večjimi gospodarstvi so se pri rasti obdržale Francija, Italija in Španija, medtem ko je v Nemčiji, največjem gospodarstvu Evropske unije (EU), prišlo do 0,1-odstotnega krčenja.

Po projekcijah ECB bo gospodarska rast znašala 0,8 odstotka letos, nato pa se bo okrepila na 1,3 odstotka prihodnje leto. To je rahel popravek navzdol v primerjavi z junijsko oceno.

Kako se giblje Euribor

Nižje obrestne mere pomenijo nižje stroške zadolževanja, najemanja kreditov in hipotek, itd. Osnovo za obrestno mero ali ceno tovrstnih finančnih produktov v EU predstavlja medbančna obrestna mera Euribor, po kateri si banke evrskega območja med seboj posojajo denar.

Šestmesečni Euribor je ob zaostrovanju monetarne politike ECB dosegel vrh oktobra lani pri 4,11 odstotka. Septembra lani je ECB zadnjič dvignila obrestne mere v tem ciklu, te pa so do junija letos ostale nespremenjene. Trenutno šestmesečni Euribor, ki je od oktobra padal, znaša 3,29 odstotka.

Manj nakupov obveznic

Marca letos je ECB opravila revizijo svojega operativnega okvirja (Operational Framework Review), kjer je banka zastavila nov način zagotavljanja likvidnosti. Ta bo namesto obsežnih nakupov obveznic, s katerimi je ECB zagotavljala likvidnost za spodbujanje gospodarske rasti in reševanje kriz zadnjih let, temeljil na izposojanju bank po obrestni meri MRO oziroma medbančnem izposojanju.

ECB zmanjšuje svoje nakupe obveznic iz programa PEPP, s katerimi je zagotavljala likvidnost v času pandemije in za potrebe okrevanja po njej. Sedaj ne investira več ponovno vseh plačil glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, zato se portfelj tega programa zmanjšuje za povprečno 7,5 milijarde evrov na mesec. Svet ECB namerava ponovno investiranje v okviru programa PEPP končati ob koncu leta, so dejali v izjavi za javnost.

Kot je ECB še napovedala marca, se zmanjšuje razmik med obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja (MRO) in obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita (depozitna obrestna mera), ki je po novem določen v višini 15 bazičnih točk. Razmik med obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila in obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja pa ostaja nespremenjen v višini 25 bazičnih točk. Ta sprememba se odraža v novi ravni treh obrestnih mer, v veljavi pa bo od 18. septembra.