ECB za zdaj ohranja enako obrestno politiko

Svet Evropske centralne banke (ECB) se je sestal na zadnji seji pred skoraj dvomesečnim poletnim premorom. Novi ukrepi po pričakovanju niso sledili junijskemu znižanju osrednjih obrestnih mer, poroča STA. Do novega reza v obrestne mere bi lahko sicer prišlo na naslednji seji septembra.

V Frankfurtu so prejšnji mesec osrednje evrske obrestne mere znižali za 0,25 odstotne točke. Šlo je za prvi rez v katero od obrestnih mer od septembra 2019 in za obrat v denarni politiki, ki jo je ECB začela zaostrovati pred skoraj dvema letoma. V Svetu ECB so omilitev denarne politike junija glede na razvoj dogodkov ocenili kot primerno.

Potem ko evropski centralni bančniki danes niso posegli v obrestne mere, osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ostaja pri 4,25 odstotka. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, bo še naprej pri 3,75 odstotka. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa se ohranja pri 4,50 odstotka. Prvi dve obrestni meri še vedno ostajata blizu najvišjih ravni od uvedbe evra.

Domači cenovni pritiski so po presoji sveta ECB še vedno močni

Najnovejše informacije po navedbah sveta ECB na splošno potrjujejo prejšnjo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov. Medtem ko so se maja nekateri elementi osnovne inflacije (tiste brez cen energije, hrane in pijače) rahlo zvišali zaradi enkratnih dejavnikov, so junija večinoma ostali stabilni ali se celo nekoliko znižali, v izjavi po seji ugotavlja osrednji organ evrske denarne politike.

Denarna politika po oceni sveta še naprej ohranja restriktivne pogoje financiranja, dobički, ki jih kljub temu ustvarjajo podjetja, pa blažijo vpliv visoke rasti plač na inflacijo. Kljub temu so domači cenovni pritiski po presoji sveta ECB še vedno močni, inflacija pri storitvah je povišana.

Skupna inflacija, ki je junija dosegla 2,5 odstotka, bo po oceni sveta verjetno ostala nad ciljno ravnjo daleč v leto 2025.

Naslednji rez v obrestne mere septembra?

Svet ECB je še naprej odločen zagotoviti, da se bo letna inflacija čim prej vrnila na dvoodstotni srednjeročni cilj. Obrestne mere denarne politike bo ECB ohranjala “dovolj restriktivne” tako dolgo, kot bo treba, da ta cilj doseže.

O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Izhajal bo iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Nove napovedi za inflacijo in gospodarsko rast bodo znane septembra, na naslednji seji sveta po dvomesečnem poletnem premoru. Če ne bo negativnih presenečenj v podatkih, analitiki takrat pričakujejo tudi naslednji rez v obrestne mere.

Morebitno še eno znižanje jeseni, ko bo med drugim oktobra sejo sveta ECB gostila Banka Slovenije, pa bo odvisno od nadaljnjega razvoja dogodkov.