Državni svet ne bo zahteval ustavne presoje zakona o zimskem regresu

Državni svet je danes odločal o pobudi delodajalske strani na čelu s prvopodpisanim Jožetom Smoletom, ali zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR) poslati v presojo ustavnemu sodišču.

Pobuda delodajalcev, utemeljena na 22 straneh, je problematizirala združevanje treh različnih tematik (zimskega regresa za zaposlene, zimskega dodatka za upokojence in sprememb sistema normirancev), obveznost izplačila zimskega regresa označila za poseg v svobodno gospodarsko pobudo ter kritizirala postopek sprejemanja zakona.

Državni svetniki iz vrst delodajalcev so želeli prek državnega sveta ustavnemu sodišču predlagati zadržanje 2. člena ter prvega in drugega odstavka 3. člena dela zakona, ki urejajo pravico do zimskega regresa in določa rok za njeno izplačilo do 18. decembra oziroma (v primeru likvidnostnih težav) do 31. marca.

Komisija državnega sveta za gospodarstvo je dopoldne pritrdila predlogu delodajalcev, na popoldanski redni seji državnega sveta pa ta ni bil potrjen. Za pobudo je glasovalo 9 od 30 prisotnih svetnikov, proti pa 11.

Svetniki iz vrst delodajalcev so sicer poudarjali, da “se v pobudi ne odloča, ali ‘božičnica’ da ali ne, temveč o postopku in načinu uveljavitve, ki je povozil praktično vsa pravna mnenja in prav tako tudi mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora”.

Brez vpliva na letošnje izplačilo

Večina delodajalcev (izjema so tisti v likvidnostnih težavah) ima le še dober teden dni časa za izplačilo. Mnogi so ga že izvedli ali pa ga bodo v prihajajočih dneh. Zato bi tudi uspeh pobude za ustavno presojo le stežka vplival na izplačilo božičnice za letošnje leto.

Dodajmo, da se tudi sicer ustavno sodišče ne odloča prav pogosto za začasno zadržanje (dela) zakona. To je denimo naredilo februarja 2021, ko je začasno zadržalo izvajanje spremembe 89. člena zakona o delovnih razmerjih in 156. a člena zakona o javnih uslužbencih, ki sta se nanašala na ureditev upokojevanja starejših delavcev z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev.

Kršitve ustave?

Delodajalci so prepričani, da zakon ni skladen z ustavo, zato so ustavnemu sodišču želeli predlagati prednostno obravnavo in razveljavitev celega zakona ali pa (podredno) vsaj členov o pravici do zimskega regresa.

Menijo, da zakon med drugim krši načelo demokratičnosti iz 1. člena Ustave, načeli pravne in socialne države iz 2. člena Ustave, pravila zakonodajnega postopka iz 89. člena Ustave, prepovedi povratne veljave predpisov iz 155. člena Ustave. Vladi in državnemu zboru očitata zlorabo nujnega postopka in omnibus tehnike (torej možnosti, da zakon ureja različne tematike).

Kot smo pisali, je med socialnimi partnerji ob predstavitvi zakona vladalo prepričanje, da se je vlada z dodajanjem poglavja o spremembah sistema normirancev (s čimer je zakon o božičnici postal omnibus) izognila možnosti pobude za referendum, saj o zakonih o davkih ni mogoče razpisati zakonodajnega referenduma.

Delodajalci v zakonu vidijo tudi poseg v svobodno gospodarsko pobudo. “Ker ZPZR izplačilo zimskega regresa napravlja obveznega z vidika višine in roka, delodajalcu zapoveduje točno določeno podjetniško ravnanje, s čimer mu v zvezi s predmetom zapovedanega pravnega urejanja jemlje celotno polje za prosto podjetniško odločanje in s tem ne le omeji njegovo svobodno gospodarsko pobudo, temveč jo na tem področju dejansko v celoti izvotli,” navajajo v pobudi.

Očitki o ustavno prepovedani retroaktivnosti

Delodajalci menijo še, da je zakon retroaktivno posegel v pravice normirancev. Kot navajajo v pobudi, je bil “sprejet le sedem tednov pred koncem poslovnega leta 2025, pri čemer se nova, strožja ureditev od 1. januarja 2026 dalje odločilno opira na poslovanje v letu 2025, ko zavezanci teh pravil niso mogli poznati in se jim prilagoditi”.

Zakon namreč pogoje za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov za leto 2026 veže na višino prihodkov v 2024 in 2025. O tem smo pisali v članku Nove spremembe pri normirancih: bodo nekateri že kmalu primorani izstopiti?.

Delodajalci so v pobudi opozorili tudi na uvedbo petletne prepovedi ponovnega vstopa v sistem normirancev po izstopu ali prenehanju dejavnosti. O tem smo pisali v članku Pomembna novost za normirance, ki so vajeni espe zapirati in znova odpirati.

“V praksi to pomeni, da bo možnost zavezanca, da v letu 2026 (in naslednjih letih) ostane v sistemu normiranih odhodkov, odvisna od tega, kakšne prihodke je ustvaril že v letu 2025; če ti prihodki povzročijo izgubo statusa normiranca v letu 2026, se bo lahko ponovno vključil šele po petih letih, čeprav takšna prepoved v času ustvarjanja prihodkov v letih 2024–2025 še ni obstajala,” so v pobudi za ustavno presojo navedli delodajalci.

Menijo, da je s tem izpolnjen “točno tisti vzorec”, ki ga je ustavno sodišče v eni od odločitev iz leta 2008 označilo za nedopustnega. “Predpis za nazaj oteži pravni položaj na podlagi dejstev, ki so nastala v preteklosti, ko zavezanci niso mogli vedeti, da bodo nekoč pravno učinkovala s tako zaostrenimi posledicami (to je izgon iz režima in petletna izključitev),” so navedli.