Državni sklad Merlaka presenetil s pritožbo: “Vse skupaj je res zelo žalostno”

V družbi Alpinia, ki upravlja bohinjske hotele v lasti podjetnika Damiana Merlaka, so nad pritožbo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov razočarani. Kot pravijo, sklad s tem povzroča škodo tudi celotni lokalni skupnosti in državi.
Lastniki Hotela Zlatorog v Ukancu so se po oktobrski odločitvi sodišča glede okoliških zemljišč že pripravljali na začetek rekonstrukcije hotela, ko je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS tik pred iztekom roka vložil pritožbo. To je negativno presenetilo tudi Bohinjce, ki podpirajo projekt kriptomilijonarja Damiana Merlaka, poroča STA.
Kranjsko okrožno sodišče je 28. oktobra lani zavrnilo tožbeni zahtevek Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS proti družbi Merlak Investicije, v katerem sklad trdi, da je po zakonu iz leta 1993 država lastnica zemljišč okoli nekdanjega Hotela Zlatorog, ki jih je Merlak skupaj s tem in še tremi drugimi bohinjski hoteli leta 2019 kupil od družine Pačnik. Gre za zemljišča, ki jih Merlak nujno potrebuje za načrtovano rekonstrukcijo hotela.
Kot je povedal Jure Repanšek, direktor družbe Alpinia, ki upravlja Merlakove bohinjske hotele, so se sodbe kranjskega sodišča razveselili. Začeli so pripravljati še zadnje malenkosti za gradnjo, ko so prejeli informacijo, da se je sklad kmetijskih zemljišč na sodbo pritožil.
“Vse skupaj je res zelo žalostno, ne le zaradi nas, saj sklad tega ne dela samo nam. Škodo dela celotni lokalni skupnosti in državi, če samo pogledamo, koliko dajatev bi bilo lahko že plačanih. Ne vem, kdo bo za to odgovarjal,” je izpostavil Repanšek. Meni, da je velikokrat težava slovenskega sistema v tem, da država v bistvu sama sebi nagaja, njegove besede povzema STA.
Župan: Hotel Zlatorog potrebujemo
Pritožba sklada je negativno presenetila tudi Bohinjce. “Ta odločitev me čudi, osebno pa tudi zelo žalosti,” je povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Spomnil je, da se je vprašanje lastništva zemljišč pojavilo tik pred tem, ko bi vendarle dočakali ureditev območja v Ukancu.
V Bohinju si že vrsto let prizadevajo za prenovo in oživitev nekdaj znamenitih hotelov, ki že desetletja propadajo. Njihova ureditev je, kot je poudaril Langus, izjemnega pomena za večjo profesionalizacijo turizma, ki je ključna tudi za krepitev ostalih segmentov in za trajnostni razvoj.
Bohinjski župan Jože Sodja je povedal, da je bil odziv Bohinjcev na odločitev prvostopenjskega sodišča zelo pozitiven. Želijo si namreč, da se hotel znova zgradi, piše STA.

Župana skrbi, da bi pritožba realizacijo projekta znova zamaknila, povzročila finančno izgubo in tudi izgubo potrpljenja. Najbolj se boji, da bi se ob takšnih preprekah investitor odločil, da ne bi gradil, kar bi bila izjemna škoda za Bohinj. “Upam, da zadeva ne bo padla v vodo, kajti Hotel Zlatorog potrebujemo,” je poudaril župan.
Odločeni, da bodo projekt izpeljali
V Alpinii so odločeni, da bodo projekt izpeljali. Nanj se že dolgo pripravljajo, zanj so po usklajevanjih pridobili tudi vsa soglasja in gradbeno dovoljenje. Leta 2022 so že porušili tudi stari propadajoči hotel.
“Pripravljeni smo, da začnemo gradnjo,” je poudaril Repanšek, ki upa na hitro in pozitivno odločitev višjega sodišča. Terminski plan predvideva, da bo gradnja, ko se bo začela, trajala 17 mesecev, vrednost projekta pa je ocenjena na 30 milijonov evrov.
Novi Zlatorog bo petzvedični hotel. Sprva so načrtovali, da bi dosegli kategorijo štirih zvezdic superior, vendar je pred dobrim letom dni odprta Vila Muhr pokazala, da gostje potrebujejo tovrstne namestitve. “Slovenija postaja vse bolj zaželena pri gostih, ki spoštujejo mir in naravo ter si ne želijo več masovnega turizma in skomercializiranih krajev, kjer narediš fotografijo in odideš domov,” je dejal Repanšek.

Destinacija Bohinj na takšen turizem infrastrukturno sicer še ni pripravljena, pokazalo pa se je, da je to prava smer, je poudaril Repanšek. V Zlatorogu se bodo, tudi glede na njegovo lokacijo v Ukancu, posebej osredotočili na to, da bodo gostom ponudili odklop oziroma tako imenovani selfness, še navaja STA.