Lani je slovensko gospodarstvo zraslo za 2,1 odstotka, kar je več od februarske ocene
Slovenski BDP je v 2023 zrasel za 2,1 odstotka. Največ je k rasti prispevalo gradbeništvo.
Državni statistični urad (Surs) je danes objavil prvo oceno lanskega bruto domačega proizvoda (BDP), ki temelji na letnih virih. BDP je realno zrasel za 2,1 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke več, kot je kazala prva ocena BDP februarja, ki je temeljila na četrtletnih podatkih. Na Sursu so poudarili nepredvidljive gospodarske razmere. Spomnimo, leta 2022 je gospodarska rast znašala 2,5 odstotka.
Največ so k rasti prispevali gradbeništvo, in sicer 0,8 odstotne točke, oskrba z energijo (0,7 odstotne točke), predelovalne dejavnosti (0,3 odstotne točke) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (prav tako 0,3 odstotne točke).
Negativno pa so na spremembo obsega BDP v največji meri vplivale finančne in zavarovalniške dejavnosti (−0,1 odstotne točke), rudarstvo (−0,1 odstotne točke) ter dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva (prav tako −0,1 odstotne točke).
Obseg slovenskega gospodarstva je lani znašal dobrih 63,951 milijarde evrov. V primerjavi z letom 2022 je bil v tekočih cenah večji za 12,4 odstotka, predvsem zaradi dviga splošne ravni cen proizvodov, sporočajo iz Sursa. To je več kot dobrih 57 milijard evrov leto prej, v desetih letih pa se je BDP skoraj podvojil iz 36 milijard evrov leta 2013. BDP na prebivalca je v 2023 znašal 29.753 evrov (v tekočih cenah).
Spomniti velja, da je v Sloveniji lani prišlo do doslej največje revizije podatkov o letni gospodarski rasti. Surs je namreč prvo oceno 5,2-odstotne rasti v letu 2022 po reviziji oklestil na 2,5 odstotka. Podatek za 2022 je namreč osnova za izračun rasti BDP v 2023.
V drugem četrtletju ohlajanje
Znani so že tudi podatki o gospodarski rasti v prvem polletju 2024. V prvem četrtletju se je BDP okrepil za 2,1 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, v drugem pa je prišlo do ohlajanja, saj je medletna rast znašala le 0,7 odstotka, sodeč po originalnih podatkih, ki ne izvzamejo sezonskih in koledarskih vplivov.
V celotnem polletju je tako gospodarstvo zraslo za 1,4 odstotka v primerjavi s prvim polletjem 2023.
V tem obdobju se je na letni ravni okrepila domača potrošnja (ta k BDP običajno prispeva okrog 70 odstotkov), za 3,2 odstotka v prvem in 5,5 odstotka v drugem četrtletju. K temu je prispevala tako večja poraba gospodinjstev kot večji izdatki države. Te je letos država povečala za sedem odstotkov v prvem četrtletju in za dobrih 12 odstotkov v drugem. Okrepile so se tudi bruto investicije.
Po drugi strani pa je upadel saldo trgovinske menjave s tujino, v prvem četrtletju za 1,1 odstotka, v drugem pa za 4,1 odstotka. Temu je botroval padec izvoza in povečanje uvoza.
