Bruslju dovolj ameriškega premišljevanja: “Dogovor je dogovor”

Evropska komisija od administracije predsednika ZDA Donalda Trumpa pričakuje popolno jasnost glede ukrepov po odločitvi ameriškega vrhovnega sodišča za razveljavitev Trumpovih t. i. vzajemnih carin. Obenem v Bruslju pričakujejo, da bodo ZDA spoštovale lani sklenjeni trgovinski dogovor med EU in ZDA. “Dogovor je dogovor,” so zapisali v komisiji.

Evropska komisija je v pisni izjavi, ki jo navaja STA, zapisala, da nastale razmere ne omogočajo uresničitve cilja “poštenih, uravnoteženih in vzajemno koristnih” čezatlantskih trgovinskih in naložbenih odnosov, ki sta ga strani zapisali v lani poleti sklenjenem dogovoru.

V Bruslju si po odločitvi vrhovnega sodišča za razveljavitev lani uvedenih t. i. vzajemnih carin, ki jih je Trump uvedel na podlagi zakona o izrednih gospodarskih pooblastilih, in temu sledeči Trumpovi napovedi, da bo s torkom na drugi pravni podlagi uvedel 15-odstotne carine na večino uvoza v ZDA, želijo popolno jasnost glede ukrepov, ki jih nameravajo ZDA sprejeti.

“Dogovor je dogovor.”

Obenem komisija pričakuje polno spoštovanje lani sklenjenega dogovora. “Dogovor je dogovor. EU kot največji zunanjetrgovinski partner ZDA pričakuje, da bodo te svoje dane zaveze spoštovale, tako kot pri svojih zavezah ostaja unija,” piše v danes objavljeni izjavi.

Komisija tudi zagotavlja, da bo še naprej vedno in povsod skrbela za to, da bodo interesi EU v celoti zaščiteni. “Podjetja iz unije in evropski izvozniki morajo biti deležni poštene obravnave, predvidljivosti in pravne varnosti,” so jasni v Bruslju. Predvsem pa na blago iz EU ne smejo veljati carine, ki presegajo dogovorjene okvirje, so dodali po poročanju STA.

Ameriško vrhovno sodišče je v petek s šestimi glasovi proti trem razveljavilo carine, ki jih je Trump aprila lani uvedel na podlagi zakona o izrednih gospodarskih pooblastilih, pri čemer je ugotovilo, da tega ne bi smel storiti brez kongresa. Med te carine spadajo t. i. vzajemne carine, ki jih je uvedel lani in nato prilagajal skladno z dogovori, ki jih je njegova administracija dosegla s trgovinskimi partnerji.

Trump je v odzivu v skladu z določili drugega zakona najprej v petek napovedal 10-odstotne carine na večino uvoza v ZDA, nato pa jih v soboto zvišal na 15 odstotkov. Začele naj bi veljati v torek, a za obdobje največ 150 dni.

Nove carine je Trump uvedel na podlagi 122. člena zakona o trgovini iz leta 1974. Ta pravna določba predsedniku omogoča, da za 150 dni uvede dajatve v višini do 15 odstotkov, da se spopade z velikimi in resnimi težavami v plačilni bilanci. Po izteku tega roka je za nadaljevanje potrebna odobritev kongresa.

Glede na izvršni ukaz, ki ga je s tem v zvezi v petek podpisal ameriški predsednik, je iz novih carin izvzeto določeno uvoženo blago, vključno z nekaterimi uvoženimi živili, kritičnimi minerali, elektroniko in avtomobili. Prav tako ni obdavčeno blago iz Kanade in Mehike, ki je zajeto v trgovinskem sporazumu iz leta 2018.

EU in ZDA sta medtem julija lani sklenila dogovor, po katerem bodo v Washingtonu carine na uvoz večine blaga iz članic unije omejili na največ 15 odstotkov, Bruselj pa se je med drugim zavezal k odpravi carin na uvoz vseh industrijskih proizvodov in uvedbo carinskih kvot za uvoz številnih agroživilskih izdelkov iz ZDA v EU.

Komisija je temu namenjen predlog pravne podlage predstavila konec avgusta, države članice pa so stališče Sveta EU za pogajanja s parlamentom sprejele konec novembra. Zdaj morajo pogajalsko izhodišče sprejeti še v Evropskem parlamentu, a so najprej zaradi januarskih Trumpovih groženj s carinami, povezanih z njegovimi težnjami po prevzemu Grenlandije, postopek zaustavili, v začetku februarja pa so se po umiritvi retorike odločili, da ga nadaljujejo.

Pristojni parlamentarni odbor bi lahko o izhodišču za pogajanja z državami članicami glasoval v torek, a se bodo v ponedeljek po navedbah predsednika pristojnega parlamentarnega odbora Bernda Langeja predstavniki političnih skupin v odboru najprej odločili, ali ne bi ob vnovič povečani negotovosti in nepredvidljivosti na ameriški strani še nekaj časa počakali, še piše STA.