Božičnica za upokojence: kdo, koliko, kdaj dobi in ali se lahko še kaj zaplete

Vlada Roberta Goloba po lanskem premoru letos ponovno obljublja predpraznično izplačilo za upokojence, ki naj bi postalo stalnica.
Predsednik vlade Robert Golob je v torkovih Odmevih na RTV Slovenija dejal, da je vlada na področju božičnice pripravila “serijo ukrepov”, s katerimi bo zajela vse, tako delovno aktivne v zasebnem kot javnem sektorju in tudi upokojence.
“Pokojninska reforma je že sprejeta in predvideva božičnico, ki se bo sčasoma dvigovala za vse upokojence, zdaj je treba poskrbeti še za zasebni in javni sektor,” je dejal premier.
Vsem upokojencem po 150 evrov
Okrog ureditve za zaposlene je še veliko nejasnosti; vlado čakajo pogajanja s socialnimi partnerji, poseči bo morala v več zakonov. Medtem je upokojensko “božičnico” oziroma tako imenovani zimski dodatek vlada uzakonila z nedavno potrjeno pokojninsko reformo.
Dodatek se bo vsem upravičencem – to so vsi upokojenci, ki so letos upravičeni tudi do letnega dodatka – izplačal v enakem znesku 150 evrov. Prejeli ga bodo skupaj z novembrsko pokojnino, ki bo izplačana v petek, 28. novembra.
Po predlogu v pokojninski reformi bi višina zimskega dodatka do leta 2030 naraščala po 20 evrov letno, in sicer do 250 evrov. Po letu 2030 naj bi se dodatek usklajeval enako kot transferji posameznikom in gospodinjstvom.
Bi se lahko zapletlo?
Več medijev je sicer v zadnjih dneh poročalo, da bi lahko izplačilo otežil morebitni referendum o pokojninski reformi. Tako imenovana Delavska koalicija, ki združuje 25 sindikatov, je zbrala 10 tisoč podpisov in konec septembra v državni zbor (DZ) vložila pobudo za referendum. Od prihodnje srede do vključno 11. novembra bo imela čas, da zbere 40 tisoč overjenih podpisov za razpis referenduma.
Minister za delo Luka Mesec je septembra na vprašanje Dela, kaj se bo zgodilo z zimskim dodatkom, če bo razpisan referendum, dejal: “Potrudili se bomo, da bo reforma sprejeta v takem časovnem okviru, da zimski dodatek bo. Pobudniki referenduma, ki, še enkrat ponavljam, za to nimajo tehtnih razlogov, prevzemajo v svoje roke tudi odgovornost, da upokojenci ne letos ne katerokoli drugo leto dodatka ne bodo dobili.”
V primeru zamika pri sprejemanju reforme bi lahko vlada zimski dodatek zagotovila tudi z interventnim zakonom.

“Pomembno, da je dodatek za vse enak”
Upokojenci so zimski dodatek prvič sicer prejeli decembra 2023, višina je znašala od 58 do 182 evrov. Takrat še ni bil zakonsko urejen.
Direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Marjan Papež pa je aprila v intervjuju za Delo dejal, da je zato pričakoval, da bo dodatek postal stalnica. “Čim ga enkrat daš, kot leta 2023, si nastavil zametke,” je dejal.
“Ne vem, ali gre za predvolilno potezo ali ne, je pa za upokojence pomembno, da je, in tudi, da je za vse enak znesek, s čimer gremo malo stran od prevelikega socialnega korektiva, ki pa je letni dodatek, kjer prejme več tisti, ki je vplačeval manj. Podpiram, da sta oba sistemsko urejena in ne vsako leto odvisna od proračunskih dokumentov,” je dejal šef pokojninske blagajne.
Desetina denarja za pokojnine iz proračuna
Predlog pokojninske reforme je predvidel, da bo zimski dodatek letos proračun stal od 80 do 90 milijonov.
To bo torej nov izdatek za pokojninsko blagajno. Ta se, ker zbrani prispevki ne zadoščajo za kritje stroškov pokojnin, že leta v pomembnem delu financira iz proračuna. Ta prispeva približno desetino potrebnih sredstev. Letos bo iz proračuna v pokojninsko blagajno nakazanih 1,41 milijarde evrov, nekaj manj od načrtov v sprejetem proračunu za letošnje leto.
Podatki v proračunskih predlogih za prihodnji dve leti, ki ju je prejšnji teden sprejela vlada, pa kažejo, da vlada pričakuje, da bo prihodnje leto znesek precej višji. V lani sprejetem proračunskem razrezu za 2026 je vlada predvidela 1,54 milijarde evrov za pokojnine, zdaj pa predlaga dvig na 1,63 milijarde evrov (okoli 91 milijonov evrov več). To je za 15 odstotkov več kot letos.