Boštjančič: Vlada posluša gospodarstvo in išče rešitve, ki delujejo v praksi

Čeprav del gospodarstva pogosto meni, da vlada podjetnikov ne posluša in ne razume, je v resnici ves čas pozorna na njihove želje in potrebe, je na dogodku Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) na Brdu pri Kranju dejal minister in podpredsednik vlade Klemen Boštjančič. “Dobro vemo, da brez močnega gospodarstva ni močne države,” je poudaril po poročanju STA.

Vlada ima po njegovih besedah pogosto nehvaležno nalogo iskati ravnotežje med željami in potrebami gospodarstva ter tem, kar si kot družba dejansko lahko privoščimo. Pri tem je izpostavil davke kot nujni vir sredstev za družbeni razvoj, pa tudi kot orodje, ki ga je treba uporabljati premišljeno in preudarno. “Zato smo se tudi lotili reform, ki so jih vlade prelagale desetletja,” je poudaril.

Nizka brezposelnost, stabilne finance in zaupanje mednarodnih institucij so po njegovih besedah v veliki meri posledica dela vsakega podjetja, ki vsak dan skrbi za ustvarjanje dodane vrednosti. “Slovenija nikakor ni popolna, a bi jo bilo nepošteno slikati samo v negativnih barvah,” je dodal.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je po poročanju STA opozoril, da smo se kot država znašli v središču sprememb mednarodne ureditve, kjer vse bolj prevladuje samovolja velikih sil. “Slovenija kot majhna država z odprtim gospodarstvom je v takih okoliščinah dosti bolj ranljiva. Soočamo se z energetsko draginjo, izzivi zelene in digitalne preobrazbe, migracijskimi pritiski, demografskimi pritiski, vse večjo regulativo in birokracijo ter nenehnimi novimi finančnimi obremenitvami,” je izpostavil.

Slovenci smo po njegovih besedah v preteklosti že dokazali, da znamo majhnost izkoristiti kot prednost. “Postali smo ena najbolj industrializiranih držav v Evropi in izredno izvozno usmerjeni, toda ta razvojni model, ki nam je sicer prinesel blaginjo in določeno stabilnost, se izteka,” je opozoril.

Kljub vsemu ima Slovenija po njegovih besedah tudi nekaj dobrih izhodišč. Njeno gospodarstvo se lahko pohvali s sposobnostjo ustvarjati najzahtevnejše visokotehnološke proizvode in storitve ter z dobro povezanostjo podjetij z inštituti znanja. Država ima med drugim tudi relativno visoko družbeno blaginjo in varnost.

Z generalno direktorico GZS Vesno Nahtigal sta, kot poroča STA, izpostavila program razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, ki so ga v zbornici pripravili v sodelovanju z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki. Kot je povedala Nahtigal, temelji na 88 ukrepih, usmerjenih v dolgoročno konkurenčnost in strateško avtonomijo države. Program bo po pričakovanjih v desetih letih slovenski bruto domači proizvod povečal za polovico in ustvaril 55.000 delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, je poudarila.

Ustvarili so ga ob zavedanju, da brez uspešnega gospodarstva ni mogoče zagotoviti blaginje prebivalcev. Nahtigal si želi, da bi odločevalci prepoznali njegov pomen in ga vzeli za svojega. “Gospodarstvo zelo dobro ve, katere cilje zasledovati in kako jih uresničiti,” je dodala.

Program po besedah ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana prihaja v pravem trenutku. “Strateški načrt za gospodarstvo se je izpel, zato potrebujemo nov družbeni dogovor. Verjamem, da lahko s sodelovanjem, spoštovanjem in znanjem pridemo do rezultatov, ki si jih vsi želimo. Do Slovenije, na katero bomo ponosni,” je dejal.

Pirc Musar: Pomena dobro delujočega gospodarstva se premalo zavedamo

V Sloveniji se premalo zavedamo, kaj nam omogoča dobro delujoče gospodarstvo, pa je po poročanju STA poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Pozvala je k vzpostavitvi konkurenčnega in predvidljivega poslovnega okolja, pa tudi k vrnitvi k temeljnim družbenim vrednotam.

V času geopolitičnih sprememb, vojn v neposredni bližini in čedalje krhkejše varnosti, pa tudi pešanja evropskega gospodarstva in izjemne konkurence največjih gospodarskih velesil, se moramo v Sloveniji skupaj odločiti o prihodnjem razvoju države, gospodarstva in družbe, je dejala predsednica.

“Prevečkrat slišimo, da si vsaka politična opcija ali različne družbene skupine, kot sta gospodarstvo na eni in delavci na drugi strani, vsak po svoje zamišljamo prihodnji razvoj. Zagotovo pa nam je skupen en cilj: varna, sodobna, pravična, trajnostno usmerjena in socialna država z blaginjo za vse, a kjer tudi vsak po svojih močeh odgovorno prispeva za skupno dobro,” je izpostavila.

Temelj vsake razvite in sodobne države je po njenih besedah dobro delujoče, inovativno in ustvarjalno gospodarstvo. “V Sloveniji se morda premalo zavedamo, da nam uspešno in dobro delujoče gospodarstvo zagotavlja delovna mesta, višjo dodano vrednost ter s tem tudi višje plače za zaposlene in blaginjo za njihove družine,” je poudarila. Hkrati s tem po njenih besedah zagotavljamo tudi storitve države, kot so zdravstvo, šolstvo in dolgotrajna oskrba.

Za uspešen gospodarski razvoj Slovenije potrebujemo jasno vizijo in strategijo. “Vzpostaviti moramo konkurenčno, razvojno naravnano in predvidljivo poslovno okolje za gospodarstvo,” je pozvala.

Predvidljivost je po besedah Pirc Musar bistveni pogoj stabilnega poslovnega okolja, vendar še tako dobra gospodarska strategija ne pomaga, če v družbi ne bomo gojili medsebojnega spoštovanja in sodelovanja ter vrednot, ki spodbujajo delo, inovacije, uspeh in učinkovito državo.

“Imamo znanje, sposobnosti in priložnosti, vendar premalokrat zaupamo vase, prepogosto dušimo ustvarjalnost, omejujemo ambicije in se bojimo tistih, ki si drznejo hoteti več. Čas je, da to spremenimo,” je pozvala.

V negotovih časih se po njenih besedah, kot še poroča STA, vedno sprašujemo o temeljih, na katerih stoji ali pade družba, in se vračamo k iskanju temeljnih vrednot. Ob tem je izpostavila Manifest za Slovenijo 2035, ki so ga pripravili v GZS, in zaveze, ki jih vključuje.

Slovenija mora namreč do leta 2035 po njenih besedah postati država, ki spodbuja, ne pa država, ki zavira. “Država, ki ne varuje pred uspehom, temveč pred povprečnostjo. Slovenija, ki vsakemu omogoča, da postane najboljša različica sebe. To je družba, kjer je delo znova vrednota, kjer uspeh ni sumljiv, temveč spoštovan in se ga veselimo,” je poudarila.

Izpostavila je, da Slovenija leta 2035 ne sme biti kopija preteklosti. “Slovenija leta 2035 mora biti država sposobnih in pogumnih ljudi, ki sodelujejo, si zaupajo in ustvarjajo blaginjo za vse,” je dodala.