Boštjančič pojasnil, zakaj gremo kot eni redkih v izdajo obveznic na Kitajskem

Slovenija namerava prihodnje leto na kitajskem trgu izdati tako imenovane panda obveznice. Gre za državne obveznice, denominirane v juanih, njihova vrednost pa bo znašala do pet milijard juanov (605 milijonov evrov).

Izdaja obveznic je del strategije za nadaljnje odpiranje slovenskega gospodarstva v času zaostrovanja trgovinskih napetosti ter sprememb industrijskih strategij v ZDA in na Kitajskem.

“Želimo razširiti bazo vlagateljev,” je za Financial Times dejal finančni minister Klemen Boštjančič, ki se je pretekli teden mudil v Pekingu, kjer je med drugim predstavil načrte za izdajo panda obveznic.

Tuja podjetja se vse bolj obračajo k panda obveznicam, saj jih privlačijo nižje obrestne mere in želja po diverzifikaciji izdaje valut in baze vlagateljev. “To odpira trg. Zbližuje, zlasti finančni svet,” je za FT dejal finančni minister. “Več [panda obveznic] bi moralo slediti, morda na letni ravni … To ni samo enkratna izdaja. Želimo ostati na trgu,” je dodal.

Boštjančič je izrazil tudi upanje, da bo izdaja teh obveznic ponovila rezultate, ki jih je Slovenija dosegla pri izdaji prvih samurajskih obveznic na Japonskem.

“Zaščititi moramo lastne interese”

Slovenija je med peščico držav, ki izdajajo panda obveznice, te namreč pogosteje izdajajo multinacionalke. Ta poteza kaže na željo po tesnejših povezavah s Pekingom kljub pritisku ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj Evropa zavzame strožje stališče do Kitajske.

A kot je za FT navedel Boštjančič, so manjše države, kot je Slovenija, veliko bolj izpostavljene svetovnim trgovinskim motnjam, ki jih povzročajo ameriške carine in obsežni nadzor Pekinga nad izvozom kritičnih surovin. “Tega svet ni videl morda celo 100 let. To je še posebej zahtevno za majhna, odprta gospodarstva, kot je naše,” je dejal.

Povedal je, da morajo v takšnem okolju tudi majhne članice EU gojiti lastne neposredne odnose z velikimi državami, kot je Kitajska. “Povečali smo število dvostranskih srečanj s kitajskimi uradniki, ker ne moremo čakati,” je pojasnil. “Zaščititi moramo lastne interese.”

EU mora ukrepati hitreje

V intervjuju za FT se je Boštjančič dotaknil še sprejemanja ukrepov na ravni EU, s katerimi bi okrepili domačo industrijo ter se spopadli z zaostrenimi razmerami na mednarodnih trgih in vse hujšo konkurenco. Meni, da mora biti EU sposobna ukrepati hitreje.

“Države, kot sta ZDA in Kitajska, se lahko zelo hitro odzovejo in nimajo omejitev, kot jih ima EU. Nekatere omejitve, večino, smo si postavili sami,” je povedal in navedel primer avtomobilske industrije, ki se težko kosa s Kitajsko. “Za del evropske avtomobilske industrije je verjetno prepozno. Preveč čakamo. Preostali svet ne čaka,” je dejal.

Predlagal je, da bi EU lahko ponovno preučila svoje omejitve primanjkljaja in porabe ali pa uvedla nove programe za povečanje konkurenčnosti. Avtomobilski industriji pa bi lahko pomagale subvencije, če bi te bile del dolgoročne strategije za povečanje konkurenčnosti, je še navedel za Financial Times.