Bogati davčni prilivi, a država še vedno porabi več

Državni proračun, ki ga upravlja ministrstvo za finance Klemna Boštjančiča, je imel v devetih mesecih 10,2 milijarde evrov prihodkov, kar je 9,7 odstotka več kot lani, kaže mesečna informacija fiskalnega sveta.

Najpomembnejši vir polnjenja blagajne je davek na dodano vrednost (DDV). Prilivi iz naslova tega potrošniškega davka so se povečali za 4,7 odstotka, s 3,7 milijarde evrov na 3,9 milijarde evrov.

Še več k rasti prilivov letos prispevajo višji prihodki od davka na dohodek pravnih oseb (DDPO), ki so posledica visokega poračuna obveznosti za lani in povišane davčne stopnje v povezavi s sanacijo po poplavah (z 19 na 22 odstotkov). Ti prilivi so se letos povečali za kar 35,6 odstotka, na 1,45 milijarde evrov. Tudi, če odmislimo povečanje davčne stopnje, namen katerega je zbiranje denarja za popoplavno sanacijo (ta denar se prek proračuna steka v sklad za obnovo), bi bilo zvišanje prilivov od DDPO več kot 10-odstotno.

V času velike zaposlenosti so močno višji tudi prilivi iz naslova dohodnine, ki so se v devetih mesecih letos povečali z lanskih 1,18 na 1,48 milijarde evrov (za 25 odstotkov).

Več odhodkov zaradi vplačil v pokojninsko blagajno

Kljub temu pa je državni proračun prvo devetmesečje sklenil s 462 milijonov evrov primanjkljaja. To je sicer 300 milijonov evrov manj kot lani, ko je bil po navedbah fiskalnega sveta minus 762 milijonov evrov.

Brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je primanjkljaj znašal 70 milijonov evrov.

Fiskalni svet poroča o 8,3-odstotni rasti ‘očiščenih’ odhodkov (brez interventnih ukrepov), z 9,5 na 10,3 milijarde evrov. Ta rast je v največji meri posledica transfera v pokojninsko blagajno (ZPIZ) zaradi visoke redne uskladitve pokojnin. Vplačila so se povečala za 241 milijonov evrov, na 1,17 milijarde evrov.

Stroški dela, ki so največja postavka na odhodkovni strani, so se povečali za 169 milijonov evrov, na 3,23 milijarde evrov.

Pretirane projekcije

Pri tem pa fiskalni svet navaja, da je ministrstvo za finance znižalo oceno primanjkljaja za celotno letošnje leto za 814 milijonov, na 1,4 milijarde evrov. “Tako obsežno znižanje potrjuje mnenje fiskalnega sveta, da je bila projekcija primanjkljaja ob lanskem sprejemanju proračuna znova pretirana,” sporoča svet. Ta že nekaj let opozarja na nerealno proračunsko načrtovanje, ki povečuje tveganje za netransparentno porabo, nepotrebno zadolževanje in dvigovanje davkov ‘na zalogo’.

Precej manj za interventne ukrepe

Skupni odhodki za interventne ukrepe – poplave, draginjo in koronavirus – so bili medtem s 393 milijoni evrov za skoraj tretjino manjši kot v enakem obdobju lani.

Za sanacijo posledic poplav je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta izplačanih 277 milijonov evrov, največji del za vzdrževanje vodotokov (110 milijonov evrov) in subvencije podjetjem (90 milijonov evrov).

Poleg tega je bilo po razpoložljivih podatkih do konca avgusta v Sklad za obnovo vplačanih 168 milijonov evrov. Gre za donacije, dobiček SDH in del povišane stopnje davka na dohodek pravnih oseb. Izplačil iz sklada še ni bilo, kot smo pisali, so predvidena od prihodnjega leta dalje. Slovenija je dobila še dobrih 400 milijonov evrov sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada, pri čemer jih je do zdaj porabila 256 milijonov evrov, navaja fiskalni svet.

Precej manjša so bila izplačila za blaženje draginje (102 milijona evrov), kjer pretežni del predstavljajo nadomestila dobaviteljem električne energije in plina (88 milijonov evrov), in izplačila, vezana na koronavirus (12 milijonov evrov, od tega osem milijonov evrov za cepivo).