Bo Golobova vlada davčno razbremenila nekaj deset ljudi z največjimi dohodki?
Ministrstvo za finance med možnimi ukrepi za razbremenitev dela, ki bi jih uvedli hkrati z obdavčitvijo nepremičnin, predlaga tudi lajšanje primeža za tiste v najvišjem davčnem razredu in uvedbo novega razreda za okoli 60 zavezancev z letno davčno osnovo nad pol milijona evrov, katerim bi davčno stopnjo s 50 odstotkov znižalo na 20 odstotkov.
Ministrstvo za finance je v predlogu izhodišč za obdavčitev premoženja in ukrepe za prestrukturiranje in razbremenitev dela, ki jih je v javno obravnavo dalo konec leta, poleg davka na stanovanjske nepremičnine predvidelo tudi dva sklopa možnih ukrepov za razbremenitev dela.
Kako so obremenjene slovenske plače
Najprej nekaj primerjav. Na finančnem ministrstvu se pri tem opirajo na metodologijo OECD, ki podaja, kot pravijo, najbolj verodostojno primerjavo obremenitve dela med državami v sklopu publikacije Taxing wages. V navedeni publikaciji OECD se izračunava velikost davčnega bremena v stroških dela (davčnega primeža). Skupni stroški dela zajemajo neto plačo ter davke in prispevke za socialno varnost.
Pri tem navedejo primer: davčni primež za samsko osebo brez otrok pri povprečni plači za leto 2023 v Sloveniji znaša 43,3 odstotka, povprečje OECD pa je 34,9 odstotka. Pri samski osebi brez otrok in dohodkom v višini 2,5 povprečne plače pa znaša davčni primež v Sloveniji 49,5 odstotka, medtem ko je povprečje OECD 41,8 odstotka.
“S povečevanjem dohodkov se davčni primež še povečuje in nakazuje, da so ukrepi v smeri razbremenitve dela srednjega in višjega razreda nujni,” finančno ministrstvo poudarja v izhodiščih.
Specifike, ki nekoliko izboljšajo sliko
Pri tem dodajajo, da so razlike med državami. V skladu s slovensko delovnopravno zakonodajo “imajo zaposleni pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, za prehrano in izplačil regresa za letni dopust, ki pa niso vključeni v bruto plačo, ki je izplačana zaposlenim za delo v okviru delovnega razmerja. To pomeni, da v izračunu davčnega primeža ti dohodki niso upoštevani.”
Gre za specifiko Slovenije, ki je OECD ne upošteva. Če bi jo, “bi Slovenija s 7. takoj padla na 15. mesto lestvice po obremenjenosti povprečne plače z dohodnino in socialnimi prispevki,” je na davčni konferenci Slovenskega inštituta za revizijo konec prejšnjega tedna v Portorožu dejal minister za finance Klemen Boštjančič. Ta je sicer potrdil, da je razbremenitev stroškov dela vseeno prava pot, še posebej v luči demografskih izzivov in cilja večje konkurenčnosti države, je poročal spletni portal RTV Slovenija.
Koliko manj bi plačali tisti z minimalno in povprečno plačo
Finančno ministrstvo v izhodiščih predlaga dva sklopa ukrepov razbremenitve dela, ki bi državni proračun olajšala za 600 milijonov evrov, prav za toliko, kolikor se vlada nadeja, da bo dobila z nepremičninskim davkom.
V prvem sklopu je uvedba posebne olajšave za dohodke iz delovnega razmerja – gre za tako imenovano in-work olajšavo (denimo v obliki znižanja davčne osnove v višini 2.000 evrov letno) in je po veljavni ureditvi primerljiva olajšavi, namenjeni mladim do dopolnjenega 29. leta starosti.
In-work olajšave v obliki znižanja davčne osnove v višini 2.000 evrov bi letno državno blagajno olajšale za 400 milijonov evrov.
Pri tem je finančno ministrstvo izračunalo, da bi predlagane in-work olajšave v obliki znižanja davčne osnove v višini 2.000 evrov letno pomenile 400 milijonov evrov letno manj prilivov v državno blagajno. S predlogom pa bi dosegli, da zavezanci z letnim dohodkom do višine 13.420 evrov bruto (mesečno 1.120 evrov) ne bi plačali dohodnine, ob upoštevanju veljavnega sistema za leto 2024 in uveljavljanju le splošne in dodatne splošne olajšave. Zaposlenega, ki prejme minimalno plačo, bi razbremenili za 320 evrov letno, medtem ko bi bila povprečna plača razbremenjena za okoli 520 evrov letno.
… in koliko tisti z največjimi dohodki
Drugi sklop so spremembe dohodninske lestvice in stopenj dohodnine, pri čemer ministrstvo predvidi tri možne ukrepe, ki bi skupaj pomenili 200 milijonov evrov manj prilivov v državni proračun:
1. prilagoditev dohodninskih razredov in stopenj za razbremenitev srednjega in višjega razreda, pri čemer ministrstvo ni bolj konkretno; to pomeni 147 milijonov evrov manj v državni blagajni;
2. znižanje stopnje dohodnine v zadnjem davčnem razredu, na primer s 50 odstotkov na 43 odstotkov; v tem primeru bi se javnofinančni prihodki po oceni finančnega ministrstva zmanjšali za okoli 27 milijonov evrov;
3. uvedba dodatnega davčnega razreda z nižjo davčno stopnjo (denimo nad 500.000 evrov davčne osnove se uvede 20-odstotna stopnja); v tem primeru bi se v državni proračun nateklo 26 milijonov evrov manj.
Po začasnih podatkih Fursa je bilo leta 2023 v zadnjem davčnem razredu z neto letno davčno osnovo nad 74.160 evrov (ta se letos zvišuje na 78.016,32 evra) 6.186 oziroma 0,4 odstotka vseh zavezancev.
Še hipotetični izračun: če bi se možni ukrepi uveljavili v predlagani obliki, bi zavezanec z denimo 90.000 evrov neto letne davčne osnove namesto 5.992 evrov (po sedanji 50-odstotni stopnji) za razliko od 78.016,32 evra do 90.000 evrov plačal 5.153 evrov (po predlagani 43-odstotni stopnji obdavčitve).
Poseben davčni razred za peščico
Koliko ljudi bi lahko zajeli v novi razred z davčno osnovo nad pol milijona evrov, obdavčen z 20-odstotno stopnjo?
Na ministrstvu odgovarjajo: “Povprečje števila zavezancev, ki so presegli davčno osnovo 500.000 evrov, je bilo v zadnjih osmih letih po podatkih odmere dohodnine nekaj več kot 30, ob tem, da je bilo v letu 2022 teh zavezancev 62. “Glede na večje nihanje lahko v prihodnjih letih še vedno pričakujemo okoli 60 zavezancev, ki bi z dohodki, ki so del letne odmere dohodnine, presegli navedeno mejo.”
V letu 2022 je bilo zavezancev, ki so presegli davčno osnovo 500.000 evrov, 62.
Kot pojasnjuje davčna strokovnjakinja Božena Macarol, bi od bruto dohodka denimo v višini 800.000 evrov po odbitju prispevkov v višini 22,1 odstotka (176.800 evrov) in splošne olajšave v višini 5.000 evrov, osnova za dohodnino znašala 618.200 evrov. To pomeni, da bi zavezanec v primeru novega davčnega razreda za 118.200 evrov razlike do 500.000 plačal 23.640 evrov, zdaj 59.100 evrov.
Ob predpostavki uveljavitve zgolj splošne davčne olajšave (in ne tudi drugih olajšav po zakonu o dohodnini, ki jih posamezniki različno uveljavljajo) bi se po grobi oceni v novi davčni razred uvrstili zavezanci z bruto prihodki nad 650.000 evrov; po odštetju 143.650 evrov prispevkov in 5.000 evrov splošne olajšave nanese 501.350 evrov osnove za dohodnino.
Kdo bi lahko padel v novi davčni razred
Tako bi lahko bili med tistimi, ki bi bili deležni te olajšave, tudi najbolje plačani menedžerji. Če pogledamo prejemke članov uprav borznih družb v 2023, ki te podatke razkrivajo in so jih rangirali na Financah, je najbolje plačan predsednik uprave Krke Jože Colarič (1,384 milijona evrov bruto), sledijo še trije člani uprave Krke, Aleš Rotar (990.000 evrov), Vinko Zupančič (828.000 evrov) in David Bratož (812.000 evrov).
Tem sledijo trije člani uprave NLB. Kot smo poročali, je predsednik uprave Blaž Brodnjak v letu 2023 prejel 768.447 evrov bruto. Pri tem se dobrih 660 tisoč evrov nanaša na fiksni del prejemkov (bruto plača in regres), okoli 14 tisoč evrov na ugodnosti in bonitete, skoraj 93 tisoč evrov pa na variabilni del prejemkov (odloženi del nagrade za 2021 in 2022). Član uprave Archibald Kremser je prejel blizu 759.000 evrov, Andreas Burkhardt pa skoraj 687.000 evrov, je razvidno iz letnega poročila.
Kaj pravijo na finančnem ministrstvu
Ministrstvo za finance smo vprašali, katere skupine zaposlenih cilja s predlaganima ukrepoma pod 2. in 3. točko, kaj želi z njima doseči ter kdo je bil predlagatelj teh ukrepov.
Odgovorili so, da bi s predlaganimi ukrepi lahko “prispevali k zagotavljanju konkurenčnosti gospodarstva in spodbujanju zaposlovanja ter ne nazadnje izboljšali neto razpoložljivi dohodek, kar najbolj vpliva na življenje posameznikov. Predstavljeni ukrepi gredo v smer razbremenitve srednjega in višjega razreda, saj gre za dohodkovne skupine, kjer trenutno velja zelo visoka obremenitev, kar otežuje privabljanje in zadrževanje visoko kvalificiranih kadrov. Razbremenitev srednjega razreda je ključnega pomena, saj gre za skupino, kjer se trenutno soočamo z največjim primanjkljajem delovne sile. Poleg spodbujanja zaposlovanja in povečanja ekonomske aktivnosti pa lahko pozitivno vplivamo tudi na domačo potrošnjo, kar ima dodatne ugodne učinke na gospodarstvo,” so pojasnili na ministrstvu.
Kapica na socialne prispevke?
“Prilagoditev davčne obremenitve najvišjih prejemkov je treba skrbno pretehtati. Ključno je najti ravnotežje med spodbujanjem konkurenčnosti in ohranjanjem pravičnega davčnega sistema, ki upošteva tudi potrebe večine državljanov,” poudarja Macarol. “V trenutni družbeni klimi, kjer se poudarja pomen enakosti in solidarnosti, bi bilo smiselno predlagane ukrepe podpreti z jasnimi analizami o njihovem dolgoročnem vplivu na gospodarstvo in družbo.”
Hkrati se po njeno v stroki ponovno odpira vprašanje o uvedbi socialne kapice, ki bi omejila višino socialnih prispevkov do določenega limita prejemkov. Uvedba socialne kapice na prispevke bi, tako Macarol, omogočila:
1. razbremenitev največjih prejemkov, hkrati pa bi še vedno ohranila pravično obdavčitev prek progresivnega sistema dohodnine,
2. privabljanje tujih strokovnjakov in domačih talentov, ki želijo konkurenčne pogoje brez nesorazmerno visokih prispevkov,
3. ohranjanje solidarnostnega sistema, saj bi bila socialna kapica oblikovana tako, da ne bi ogrozila prihodkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno,
4. večjo skladnost med prispevki in pravicami, saj bi omejitev višine prispevkov odpravila trenutno nesorazmerje, kjer visok prispevek ne prinaša sorazmerno višjih pravic.
“Takšna rešitev bi bila dolgoročno bolj uravnotežena, saj bi omogočala pošteno obdavčitev brez občutka diskriminacije, hkrati pa bi poskrbela za stabilnost socialnih blagajn in izboljšala konkurenčnost slovenskega gospodarskega okolja,” dodaja Macarol.
Kaj se všteva v odmero dohodnine
Pri tem dodajmo, da se v odmero dohodnine vštevajo dohodek iz zaposlitve (plače in nadomestila plače, bonitete, regres za letni dopust, ki pa je do višine povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji neobdavčen, jubilejne nagrade …), dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz prenosa premoženjske pravice, drugi dohodki (na primer darila) in dohodki iz tujine.