Banka Slovenije: Razmere na Bližnjem vzhodu vnašajo veliko negotovosti

Evropska centralna banka (ECB) je včeraj na drugem letošnjem zasedanju odločila, da obrestne mere že šestič zapored pusti nespremenjene. Zasedanje članov Sveta ECB je, tako kot v drugih centralnih bankah, potekalo v luči konflikta na Bližnjem vzhodu.

“V teh okoliščinah, ko razplet novega konflikta in obseg njenega učinka na gospodarstvo še ni
jasen, smo se člani Sveta ECB odločili, da obrestne mere ponovno ostanejo nespremenjene,” je dejal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc.

Gospodarske razmere so bile v začetku leta v evrskem območju ugodne, vendar pa nestabilne razmere na Bližnjem vzhodu in močna rast cen energentov na svetovnih trgih vnašajo veliko mero negotovosti glede prihodnje gospodarske slike. Vse to se odraža v novih napovedih ECB, ki že v osnovnem scenariju za letos pričakujejo nekoliko višjo inflacijo in nižjo gospodarsko rast, pravijo v Banki Slovenije.

Kakšne so napovedi inflacije in rasti BDP

Inflacija se bo glede na napovedi ECB letos okrepila na 2,6 odstotka, kar primarno odraža pričakovani pospešek v energetski inflaciji zaradi visokega skoka cen nafte in zemeljskega plina na svetovnih trgih. Ob predpostavki normalizacije razmer na Bližnjem vzhodu in umiritvi cen energentov ECB pričakuje, da se bo inflacija v 2027 in 2028 umirila in znašala dva odstotka in 2,1 odstotka.

Visoke cene energentov in povišana negotovost bodo ob tem zaviralno vplivali na gospodarsko aktivnost, ob čemer se bo realni BDP evrskega območja letos povečal za 0,9 odstotka, v letih 2027 in 2028 pa za 1,3 odstotka oziroma 1,4 odstotka.

Kaj se dogaja na finančnih trgih

V Banki Slovenije so opozorili tudi na vpliv konflikta na delovanje finančnih trgov. Delniški indeksi so upadli. Beležijo večjo volatilnost in slabšo likvidnost, a kljub temu so finančni trgi v evrskem območju
delovali dobro in omogočali dostop do finančnih virov, pravijo v Banki Slovenije.

Tržni udeleženci, ki pričakujejo pospešek inflacije v evrskem območju, so posledično pričeli v tržne cene vračunavati pričakovanja, da bi lahko Svet ECB letos zvišal ključne obrestne mere, je pojasnil guverner Dolenc.

Zahtevane donosnosti državnih in privatnih vrednostnih papirjev so porasle, zmerno so porasle tudi premije za tveganje.

Kaj, če bo vojna dolgotrajnejša?

Člani Sveta ECB so glede nadaljnjega razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu obravnavali tudi alternativna scenarija. Ta kažeta, da bi dolgotrajnejša vojna na Bližnjem vzhodu lahko vodila do nadaljnje rasti cen energentov na svetovnih trgih, kar bi – ob odsotnosti odziva denarne politike in ob prisotnosti močnejših učinkov drugega reda – lahko vodilo do višje inflacije na srednji rok, so sporočili z Banke Slovenije.

Kot navaja Dolenc, bodo tudi prihodnje odločitve ECB še naprej usmerjene v cilj, da se inflacija stabilizira pri dveh odstotkih na srednji rok. “Ob tem, ko je širše geopolitično in gospodarsko okolje še bolj negotovo kot pretekle mesece, bodo nadaljnji koraki Sveta ECB še naprej osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike,” je dejal.