Banka Slovenije opaža prve znake ohlajanja trga dela
V začetku leta 2025 se nadaljuje zmerna rast gospodarske aktivnosti, najnovejšem pregledu makroekonomskih gibanj ugotavlja Banka Slovenije.
Solidna gospodarska klima na začetku letošnjega leta izvira iz rasti povpraševanja na domačem trgu, medtem ko razmere v mednarodnem okolju ostajajo zaostrene. Za letošnje prvo četrtletje v Banki Slovenije ocenjujejo, da se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) okrepil za 0,7 odstotka, povzema STA.
Razmere na trgu dela so nekoliko šibkejše kot v preteklih mesecih. Število delovno aktivnih oseb je decembra zaradi upokojevanja in izteka zaposlitev za določen čas precej upadlo, a ostaja razmeroma visoko. Krčenje zaposlenosti je bilo prisotno predvsem v predelovalnih dejavnostih, ugodne pa ostajajo razmere v storitvenem sektorju. Število prostih delovnih mest se še naprej znižuje in se približuje ravni pred pandemijo.
Rast plač se je decembra umirila, pri čemer je bila v javnem sektorju po daljšem obdobju znova višja kot v zasebnem. Tovrstna gibanja se bodo po pričakovanjih Banke Slovenije nadaljevala tudi v prihodnje, saj je bila januarja uveljavljena reforma plač v javnem sektorju. Ob umirjanju inflacije se realne plače še naprej krepijo, kar viša kupno moč gospodinjstev, je zapisala centralna banka.
Inflacija se je upočasnila zaradi cen energentov
Inflacija se je februarja upočasnila in je bila, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), ki se uporablja za primerjave v EU, za 0,4 odstotne točke nižja kot januarja. Upočasnitev je predvsem posledica nižje medletne rasti cen energentov, kar je deloma povezano z nižjimi cenami elektrike ob uveljavitvi interventnega zakona za zamejitev višine omrežnine.
Medletna rast cen hrane se je nasprotno februarja okrepila, podobno tudi rast cen drugega blaga in storitev. Pri tem v Banki Slovenije izpostavljajo rast cen storitev, ki kljub postopnemu umirjanju ostaja pogojena s plačnimi gibanji in je še naprej najpomembnejši dejavnik skupne inflacije, še poroča STA.
Presežek konsolidirane bilance javnega financiranja je bil januarja medletno manjši za skoraj polovico. Ohranila se je visoka rast davčnih prihodkov, manj je bilo prihodkov iz proračuna EU, na odhodkovni strani pa je bilo opaziti predvsem okrepitev subvencij in investicijskih odhodkov. Javnofinančna gibanja ostajajo izpostavljena številnim tveganjem, med drugim mednarodnim razmeram, poteku obnove po poplavah in reformam v pripravi, ob tem opozarja Banka Slovenije.
