Balkanski tovornjakarji napovedujejo cestne blokade, jezi jih Bruselj
Prihodnji ponedeljek bodo tovornjakarji blokirali mejne prehode v Srbiji, BiH, Severni Makedoniji in Črni Gori za vstop v schengen. To bi lahko povzročilo zastoje.
Srbski prevozniki bodo skupaj s kolegi iz Bosne in Hercegovine, Črne gore in Severne Makedonije prihodnji ponedeljek, torej 26. januarja, organizirali stavko, so sporočili iz Veleposlaništva Slovenije v Beogradu. Cilj je, da blokirajo tovorne terminale na mejnih prehodih proti Evropski uniji (EU) oziroma v schengensko območje.
Stavka se bo začela ob 12. uri, blokirali bodo vse tovorne terminale in mejne prehode v Srbiji, BiH, Črni gori in Severni Makedoniji. Skozi bodo spuščali le tovornjake z zdravili, živalmi ali nevarnim tovorom. Lahko se bodo pojavili zastoji in zamude za tovorne pošiljke čez mejo z EU.
Blokade tovornih terminalov in tovornih pasov na mejnih prehodih naj bi trajale sedem dni oziroma do dogovora z Evropsko komisijo, so navedli na veleposlaništvu.
Kaj je razlog za stavko
Glavni razlog za stavko je uvedba novega elektronskega sistema vstopa oziroma izstopa (angl. Entry/Exit System – ESS), ki prinaša strožji nadzor nad dovoljenim časom bivanja v schengenskem območju za državljane tretjih držav. Novi sistem je v veljavi od 12. oktobra lani, še do 10. aprila pa bo trajalo prehodno obdobje.
V novem sistemu žigosanje potnih listov nadomešča digitalna registracija vstopov in izstopov. Državljani tretjih držav morajo ob vsakem vstopu v schengen predložiti svoje osebne podatke, fotografijo obraza in prstne odtise. Biometrični podatki se shranjujejo v skupni evropski bazi, kar omogoča preverjanje identitete potnikov in spremljanje dovoljenega obdobja bivanja v EU.
Prevozniki z Zahodnega Balkana že dalj časa opozarjajo, da bo takšno preverjanje vsakega posameznika vzelo veliko časa in povzročilo kaos na mejnih prehodih. Pojavili se bodo zastoji in zamude, posledično pa bodo trpele dobavne verige. A to ni edini problem novega sistema, ki ga po poročanju Forbesa Srbija izpostavljajo.
Strožji nadzor in “nepravično beleženje ur”
Pravila državljanom držav, ki niso članice EU, dovoljujejo, da v schengenskem območju ostajajo največ 90 dni v zadnjih 180 dneh. To velja tudi za prevoznike, ki se že leta soočajo s problemom prekoračitve dovoljenega števila dni bivanja, saj pravilo pomeni, da lahko na mesec zabeležijo največ 15 dni v schengenskem območju.
Pravilo ni novo, saj je del schengenskega sporazuma že od njegove sklenitve leta 1985, a v praksi doslej prevoznikom ni povzročalo večjih težav. Eden od razlogov je preprosto ta, da sistemi vodenja in preverjanja evidenc niso bili tako strogi, navaja Forbes Srbija.
Transportna podjetja in vozniki z Zahodnega Balkana tudi opozarjajo, da sistem prinaša nepravično beleženje časa. Če vozniki večkrat v enem dnevu prečkajo schengensko mejo, se to lahko šteje kot več dni, kar hitro izčrpa njihov dovoljeni čas.
Pozivajo k izključitvi iz novega sistema
Združenja transportnih podjetij z Zahodnega Balkana že dlje časa pozivajo k izključitvi poklicnih voznikov iz sistema ESS. Menijo namreč, da bi morali biti profesionalni vozniki obravnavani kot čezmejni delavci, ki so zaposleni pri delodajalcu v drugi državi in niso registrirani v sistem ESS. Vztrajajo, da profesionalnih voznikov ni mogoče obravnavati kot migrante, nezakonite delavce ali turiste, je pisal srbski Forbes.
Prevozniki z Zahodnega Balkana se bojijo, da se bo v primeru, da ne najdejo rešitve, cestni pretok blaga upočasnil, njihov delež na trgu pa bodo prevzela evropska podjetja, ki nimajo takšnih omejitev. Od Evropske komisije pričakujejo razumevanje in hitro rešitev.
