Ameriška centralna banka naredila premor, Trump krepi pritiske

Ameriška centralna banka (Federal Reserve – Fed) na današnjem monetarnem zasedanju ni znižala ključne obrestne mere. S tem se ameriške obrestne mere še naprej nahajajo v razponu med 4,25 in 4,5 odstotka, potem ko jih je Fed lani znižal za 100 bazičnih točk. Najprej je septembra obrestne mere znižal za 50 bazičnih točk, novembra še za 25 bazičnih točk in prav toliko decembra.

Zakaj premor

Premor v sproščanju denarne politike so analitiki pričakovali, saj inflacija še vedno ni na ravni ciljnih dveh odstotkov. Konec lanskega leta je dobila celo pospešek, decembra je na letni ravni znašala 2,9 odstotka.

Na drugi strani gospodarstvo za zdaj kaže odpornost. V tretjem lanskem četrtletju je rast ameriškega BDP na letni ravni zrasla za 3,1 odstotka. Fedove napovedi za letos so, da bo gospodarska rast znašala 2,1 odstotka, inflacija pa 2,5 odstotka. “Nedavni kazalniki kažejo, da se gospodarska dejavnost še naprej solidno povečuje. Stopnja brezposelnosti se je v zadnjih mesecih ustalila na nizki ravni, razmere na trgu dela pa ostajajo stabilne. Inflacija ostaja nekoliko višja,” so odločitev pojasnili v Fedu.

Po poročanju Bloomberga Fed z današnjo potezo tudi želi počakati, da se pokaže, kako bodo ukrepi novega predsednika Donalda Trumpa vplivali na gospodarstvo. Morebitne dodatne carine na uvoženo blago bi utegnile povišati inflacijo, prav tako omejevanje priseljevanja, saj bi se povečal pritisk na plače. Pomembni bodo tudi Trumpovi ukrepi na področju davkov in regulacije. Nižanje prvih in rahljanje druge bi lahko prispevalo k višji gospodarski rasti.

Analitiki sicer za letos pričakujejo manj rezov, prihodnje zasedanje bo 18. in 19. marca.

Pod Trumpovim pritiskom

Današnje zasedanje odbora za odprte trge (FOMC), ki kroji denarno politiko, je prvo po tem, ko se je prejšnji teden na mesto predsednika ZDA vrnil Trump, ki poziva k velikemu znižanju stroškov izposojanja denarja. Po mnenju analitikov se bo moral predsednik Feda Jerome Powell upreti pritiskom Bele hiše, če bo želel ohraniti zaupanje trgov in se izogniti sprožitvi novega vala inflacije, je poročal Financial Times.

“Mislim, da poznam obrestne mere veliko bolje kot oni, in mislim, da jih zagotovo poznam veliko bolje kot tisti, ki je v prvi vrsti odgovoren za sprejemanje teh odločitev,“ je 23. januarja dejal Trump, pri čemer je očitno mislil na Powlla.

Powell je v preteklosti prezrl Trumpove pripombe o denarni politiki, vendar te pripombe, ki so prišle v prvem tednu Trumpovega ponovnega mandata, kažejo, da bi se lahko vodja Fed soočil z večjim pritiskom kot kdaj koli prej, poroča Bloomberg.

"Ko se predsedniki začnejo vmešavati v odločitve o denarni politiki, se to pogosto lahko zelo slabo izide,“ je za britanski medij dejala Claudia Sahm, glavna ekonomistka pri New Century Advisors in nekdanja uslužbenka Feda.

Izkušnja iz preteklosti

Pri CNN so pred časom spomnili, kako je na odločitve Feda, ko mu je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predsedoval Arthur Burns, močno vplival takratni predsednik Richard Nixon, ki je pritiskal na Fed, naj spodbuja gospodarstvo, čeprav je bilo očitno, da se cenovni pritiski krepijo.

To popuščanje željam predsednika in neupoštevanje gospodarskih podatkov sta botrovala bolečemu obdobju visoke inflacije, ki je znano kot "velika inflacija", je v knjigi o denarni politiki iz leta 2022 zapisal nekdanji predsednik Feda Ben Bernanke.