Ambicije ljubljanske borze: podvojiti prihodke, povečati nabor produktov

Družba Ljubljanska borza, ki je v 100-odstotni lasti Zagrebške borze, letnega poročila za lani še ni objavila, je bilo pa poslovanje boljše, je po poročanju STA danes v Ljubljani ob predstavitvi strategije do leta 2028 povedal predsednik uprave Marko Bombač.

“Glede na to, kaj se je v lanskem letu dogajalo na slovenskem kapitalskem trgu, ni skrivnost, da je bilo poslovanje boljše. Vidim ga kot prelomnico v dinamiki poslovanja, naprej gledamo z optimizmom” je dejal.

Strategija Ljubljanske borze do leta 2028 predvideva podvojitev prihodkov družbe glede na obdobje 2018-2023. Bombač verjame, da jim bo to uspelo uresničiti.

Lani ustvarili 506 milijonov prometa

Poslovni prihodki družbe so s 4,8 milijona v letu 2007 po poku balona upadli na 1,7 milijona v letu 2013 in na 1,4 milijona v letu 2018, nato pa porasli na 1,6 milijona v letu 2020, upadli na 1,5 milijona v 2021, znova porasli na 1,77 milijona leta 2022 in upadli na 1,66 milijona v letu 2023, navaja STA.

Letni promet na borzi, ki je na vrhuncu leta 2007 znašal 2,2 milijarde evrov, se je s 360 milijonov v letu 2012 povečal na 506 milijonov evrov leta 2024. Tečaji so od 2012 porasli za 300 odstotkov, ob upoštevanju dividend se je donosnost povečala za skoraj 700 odstotkov, je dejal Bombač.

Tržna kapitalizacija, ki je bila v 2007 pri 21,8 milijarde evrov, je s 4,9 milijarde v 2012 porasla na 11,9 milijarde evrov v 2024. Ob hitrejši rasti tržne kapitalizacije od prometa je še naprej padal obrat tržne kapitalizacije – razmerje med prometom in tržno kapitalizacijo v določenem obdobju – ki je na Ljubljanski borzi pri okoli petih odstotkih. Po strategiji si ga želijo okrepiti za četrtino. Na likvidnih borzah v tujini je po navedbah predstavnikov Ljubljanske borze nad 50 odstotkov, na nekaterih presega 100 odstotkov.

Pričakujejo 15 novih instrumentov

Ljubljanska borza do leta 2028 načrtuje nove produkte in storitve, pri čemer si bo prizadevala postati pomemben ponudnik storitev ESAP (Evropska enotna dostopna točka) in ESEF (Enotna elektronska oblika) v Sloveniji. Prav tako bo začela trženje občinskih, ESG in (kritih) obveznic in vzpostavila tako imenovan one-stop shop za izdajatelje.

Z upoštevanjem odhodov z borze pričakuje 15 novih instrumentov, od tega po pet obveznic in komercialnih zapisov, dve novi delnici podjetij na trgu SI-Enter ter dve novi delnici podjetij na borznem trgu, vključno z Vzajemno, in en nov sklad ETF na borznem trgu, poroča STA.

Vodilni bi si želeli več novih kotacij in ne vidijo razlogov, da se na borzo ne bi uvrstilo kakšno državno podjetje. Borzna kotacija glede na izkušnje namreč prinaša koristi, med drugim glede preglednosti poslovanja in korporativnega upravljanja.

Slovenska borza glede novih kotacij precej zaostaja za drugimi. Med letoma 2020 in 2024 sta bili le dve novi kotaciji (po ena v 2022 in 2024), medtem ko jih je bilo denimo na Poljskem, ki je sicer na borzo uvrstila državna podjetja, 139, v Bolgariji 35, na Madžarskem 33, v Romuniji 11 in na Hrvaškem 10.

Precej potenciala vodstvo Ljubljanske borze vidi tudi v tem, da bi se podjetja, ki se v glavnem financirajo z zadolževanjem pri bankah, v večji meri odločala za dolžniške instrumente, kot so obveznice ali komercialni zapisi.

Bombač: Denar, ki le leži na računih, je nacionalna katastrofa

Med možnimi spodbudami za trg vidijo napovedano uvedbo individualnih naložbenih računov in pokojninsko reformo s spremembami glede dodatnega varčevanja v pokojninskih skladih.

Glede finančne pismenosti ljudi izpostavljajo rezultat izdaje ljudskih obveznic, ki jo vodstvo borze vidi kot izjemno pozitiven ukrep. Preseneča jih, da znesek vpisa v drugi izdaji – državljani so vpisali za 223 milijonov evrov obveznic, vzdrževalcu likvidnosti OTP banki pa jih je bilo dodeljenih za 27 milijonov evrov – ni bil višji. Donosnost je bila z 2,75 odstotka mnogo višja kot pri depozitih, v katerih je že skoraj 30 milijard evrov.

“Zame je to, da denar iz leta v leto, iz desetletja v desetletje leži neobrestovan na računih pri bankah, nacionalna katastrofa,” je po pisanju STA še dejal Bombač.