Ali nas mora krčenje gospodarstva skrbeti

Slovenija je v prvem četrtletju zabeležila 0,7-odstotni padec BPD na letni ravni, brez upoštevanja sezonskih vplivov pa je bilo krčenje gospodarstva 0,8-odstotno. Rezultati so presenetili tudi Umar, Banka Slovenije pa ugotavlja, da je padec zajel velik del gospodarstva. Dodana vrednost skrčila v industriji, gradbeništvu in rahlo tudi v zasebnih storitvah. Rast se je ohranila le v javnih storitvah.

Kaj je botrovalo krčenju gospodarstva v prvem četrtletju in kaj lahko pričakujemo v nadaljevanju leta, sta za Forbes Slovenija komentirala predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun in profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Marko Jaklič.

Posledica svetovnih trgovinskih napetosti

Padec BDP je v veliki meri posledica negotovosti, ki jo prinašajo svetovni trgovinski konflikti, pravi predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun. Negotovost vpliva na obnašanje ekonomskih agentov, njihove investicijske in potrošniške odločitve pa na padec BDP. “Povečala se je negotovost in to seveda vpliva na obnašanje ekonomskih agentov. Investitorji zaradi negotovosti odlagajo tudi že načrtovane investicije,” je dejal Kračun.

Potrošnja se je sicer v prvem četrtletju okrepila za 0,8 odstotka. A Kračun meni, da tudi na potrošnike vpliva negotovost. “To seveda ni samo slovenski, ampak globalni problem. Vidimo pa, da te globalne težave še kako vplivajo tudi na slovensko gospodarstvo,” pravi.

“Bolj kot prvo četrtletje skrbi preostanek leta”

Kot je poudaril Jaklič, gre za relativno majhne številke, samo po rezultatih enega četrtletja pa je težko soditi, ali bo krčenje dolgoročno.

Pri vplivu blagovne menjave na rezultat gospodarske rasti v prvem četrtletju tudi sam izpostavlja vlogo carinske vojne. “Po eni strani bi morali pričakovati vzpon izvoza, ker so mnogi kopičili zaloge, povpraševanje pa je do določene mere raslo,” je dejal. A izvoz se je v prvem četrtletju okrepil le za 0,1 odstotka.

Jaklič je pričakoval tudi, da se bo četrtletna gospodarska rast naših največjih trgovinskih partneric, Nemčije in Avstrije, poznala tudi pri nas, kar pa se ni zgodilo. Gospodarstvi obeh držav sta v prvem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej zrasli za 0,2 odstotka, medtem ko sta na letni ravni zabeležili krčenje, Nemčija za 0,2 odstotka, Avstrija pa za 0,7 odstotka.

Po navedbah profesorja ekonomije imajo tudi slovenska podjetja občasno že težave pri nabavi surovin. “Na primer kritične surovine, ki jih imajo Kitajci, so zaradi trgovinske vojne težje dosegljive. Tu so tako že težave v nabavah, a se dejansko še ne odražajo toliko v makroekonomskih podatkih. To se bo bolj pokazalo v prihodnjih mesecih,” pravi. “Bolj kot prvo četrtletje me zato skrbi, v katero smer se bodo stvari obrnile do konca leta. Kar pa je težko napovedati,” dodaja Jaklič.

Zastoj pri črpanju evropskega denarja

Pri investicijah se zastoj po navedbah Kračuna sicer nakazuje že dlje časa. Sursove številke kažejo, da so se bruto investicije v osnovna sredstva v tretjem četrtletju lani zmanjšale za 8,2 odstotka, v četrtem za 5,2 odstotka, zdaj še za 5,1 odstotka. 

Bolj kot prvo četrtletje me skrbi, v katero smer se bodo stvari obrnile do konca leta. Kar pa je težko napovedati.

– Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani

“Predvsem investicije v gradbeništvu se že nekaj časa zmanjšujejo. Tudi tukaj je verjetno glavni razlog negotovost. Prav tako, predvsem kar se tiče privatnih investicij, zdaj lahko pride do izraza povečanje obrestnih mer, ki je sicer bilo že pred časom, ampak lahko tudi to vpliva na današnje investicije, čeprav so obrestne mere trenutno stabilne in kažejo celo določeno tendenco zniževanja,” razlaga sogovornik.

Kar se tiče državnih investicij, pa je bil padec napovedan. “Zastoj pri načrtu za okrevanje in odpornost in počasno črpanje evropskih sredstev seveda vpliva na to, da se državne investicije realizirajo v manjši meri.”

Upad investicij še ni tako kritičen

V tej luči upad investicij še ne daje pretiranega razloga za alarm, pravi Jaklič. “To še ni tako kritično, čeprav je investiranje slovenskih podjetij generalno že dalj časa, že leta prešibko, glede na to, kako zdravo finančno strukturo imajo. Po domače povedano, imajo kar precej denarja, ampak investirajo pa ne, kar je slab signal. Morda ne vidijo nekih poslovnih priložnosti ali so preveč previdni,” pojasnjuje.

Upad investicij v gradbeništvu, ki je botroval tudi splošnemu upadu investicij, pa ima svojo dinamiko, zato tudi pri tem ni razloga za paniko, pravi Jaklič. “Po vsej logiki bi moralo gradbeništvo v Sloveniji v naslednjih letih spet dobiti zagon. Izpeljana bo popoplavna obnova, gradila se bodo stanovanja, v načrtih so oziroma se že izvajajo razni infrastrukturni projekti,” je dejal. Dodaja, da so k upadu gradbenih investicij morda prispevali tudi zamiki del v zimskih mesecih.

Tveganje za proračun

Posledice padca BDP bo občutil predvsem državni proračun. “Obstaja precejšnje tveganje povečanja primanjkljaja,” je dejal Kračun.

Vlada je letos predvidela 15,2 milijarde evrov proračunskih prihodkov in 1,9-milijardni primanjkljaj. Števec minusa v proračunski blagajni se je ob koncu prvega letošnjega četrtletja ustavil pri 544 milijonih evrov. 

Kot pravi predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun, pa današnja objava 0,8-odsotnega krčenja BDP v prvem četrtletju kaže, da bi lahko bil primanjkljaj do konca leta večji od načrtov. “Namreč, javnofinančni izdatki so zagotovljeni proračunskim uporabnikom že za celotno leto vnaprej in zaradi tega padca BDP ni gotovo, ali se bodo javnofinančni prihodki uresničili tudi v takšnem obsegu. Tako da je ta podatek o padcu BDP lahko uvod v javnofinančne težave oziroma v povečevanje primanjkljaja. Dokaj optimistični vladni načrti v proračunu so zaradi tega vprašljivi,” je navedel.

Je Umarjeva napoved še dosegljiva?

O pričakovanjih za naprej je težko govoriti predvsem zaradi velike negotovosti, še pravi predsednik Fiskalnega sveta.

Umar za letos Sloveniji napoveduje 2,1-odstotno rast BDP. Lahko nezanemarljivo krčenje v prvem četrtletju oteži doseganje tega načrta? “O pričakovanjih za naprej je težko govoriti predvsem zaradi velike negotovosti. Kot vidimo, so finančni trgi postali zelo volatilni. Na kakšno vest reagirajo z rastjo, na kakšno drugo s padci. Torej negotovost je trenutno visoka, in na vprašanje, kaj pričakujem za naprej, lahko rečem le, da nadaljnjo negotovost.”

Tudi Jaklič se strinja, da je nadaljnje gibanje gospodarske aktivnosti v tako negotovem okolju težko napovedati. “To je kot napovedovanje vremena,” je sklenil.