Agencija pregledala namakalne sisteme: Visoki omrežnini se je mogoče izogniti
Agencija odgovarja na pritožbe upravljalcev, da so jim stroški namakalnih sistemov zaradi nove omrežnine zrasli za desetkrat.
Pretekli teden je Agencija za energijo glede problematike stroškov omrežnine za potrebe namakalnih sistemov na pobudo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, posameznih občin in upravljalcev namakalnih sistemov organizirala skupen sestanek s predstavniki interesnih skupin.
Agencija je pred sestankom prosila za posredovanje obračunskih podatkov posameznih merilnih mest namakalnih sistemov, na podlagi katerih je opravila analizo učinkov novega načina obračunavanja omrežnine. Ugotovitve je skupaj s predlaganimi rešitvami predstavila na sestanku, povzema STA.
Kot so danes sporočili iz agencije, je analiza stroškov posameznih konkretnih primerov pokazala, da je za ustrezno pojasnilo glede povišanih skupnih stroškov na položnicah v zimskih mesecih 2024/2025 treba te razdeliti na prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije ter soproizvodnji z visokim izkoristkom (OVE/SPTE) in omrežnino, saj gre za različni dajatvi.
Zaračunavanje omrežnine je v pristojnosti agencije, prispevek OVE/SPTE pa v pristojnosti ministrstva za okolje, podnebje in energijo. “Analiza posameznih primerov je pokazala, da so se stroški prispevka OVE/SPTE v omenjenih mesecih odstotkovno bolj povišali kot omrežnina,” so zapisali na agenciji.
Vsi analizirani priključki izrazito predimenzionirani
Na podlagi nove metodologije obračuna omrežnine uporabniki plačajo minimalno moč tudi v obdobjih, ko omrežja ne uporabljajo, saj imajo rezervirano določeno priključno moč. Minimalna moč se določi glede na priključno moč in pri uporabnikih nad 43 kilovatov znaša 15 odstotkov priključne moči, so pojasnili. Na agenciji so poudarili, da je podrobna analiza pokazala, da so priključki na javno omrežje v vseh analiziranih primerih namakalnih sistemov izrazito predimenzionirani in posledično izjemno slabo izkoriščeni, piše STA.
Lastniki in uporabniki namakalnih sistemov tudi v sezoni, ko sistemov praktično ne uporabljajo, plačujejo omrežnino za moč. Minimalna moč je določena v odstotku glede na priključno moč, ta pa je “glede na pretekle podatke pri teh odjemalcih določena bistveno previsoko, zato tem uporabnikom nastajajo popolnoma nepotrebni stroški, ki pa bi se jim lahko v času neuporabe sistemov ob ustrezno določeni – znižani – priključni moči v veliki meri izognili”, so podčrtali na agenciji.
Znižanje priključne moči enostaven postopek
Lastniki in uporabniki namakalnih sistemov bi se po navedbah agencije v takšnih primerih že vnaprej lahko izognili povišanju stroškov z znižanjem priključne moči, kar da je povsem enostaven postopek.
Agencija je tako predstavnikom na sestanku predlagala, da s pomočjo energetskih svetovalcev določijo čim bolj optimalne priključne moči svojih sistemov, ki bodo pokrivale tako kratkoročne kakor tudi srednjeročne potrebe ob upoštevanju moči odjema, ki so izmerjene v najbolj sušnih obdobjih. Na agenciji poudarjajo, da je znižanje priključne moči v obravnavanih primerih smiseln in učinkovit ukrep, ki se lahko izvede v zelo kratkem času, dodaja STA.
Dodatna optimizacija pa se lahko opravi s sezonsko prilagoditvijo dogovorjenih obračunskih moči, kar da prav tako ugodno vpliva na znižanje stroška za omrežnino. Agencija je pri tem ponudila pomoč v okviru svojih pristojnosti in strokovnih znanj. “S tem ukrepom se lahko stroški omrežnine povrnejo na ravni pred uvedbo novega načina obračunavanje omrežnine oziroma so v posameznih primerih celo nekoliko nižji,” so zapisali na agenciji.
Sproščanje nezasedenih zmogljivosti za pozitivne učinke
Na agenciji so predstavili primer odjemalca, ki ima za uporabo namakalnega sistema v soglasju za priključitev določeno priključno moč 270 kilovatov, podatki preteklih let pa kažejo, da dosega le 90 kilovatov, kar pomeni, da bi lahko znižal priključno moč vsaj na 135 kilovatov. V mesecih, ko se sistem ne uporablja, pa bi določil dogovorjeno obračunsko moč na minimalno raven in tako v letu 2025 plačal tudi do 15 odstotkov manj omrežnine kot v letu 2023, torej manj kot pred uvedbo novega obračuna omrežnine, pravijo na agenciji.
Na agenciji so prepričani, da ta primer kaže na to, da je treba na sistemske rešitve gledati z vidika spodbud k bolj učinkovitemu načrtovanju in koriščenju omrežja in da je prenova obračuna omrežnine naravnana prav v to smer. Prav tako so prepričani, da se s sproščanjem nezasedenih zmogljivosti omrežja zagotavljajo večkratni pozitivni učinki: namakalnim sistemom se s tem bistveno zmanjšajo stroški uporabe omrežja, nezasedena zmogljivost omrežja pa se sprosti za potrebe gostovanja dodatnih bremen oz. povečanja moči odjema drugih skupin odjemalcev brez potrebe po obsežnejši nadgradnji omrežja, še piše STA.
Na agenciji so spomnili še na nedavno sprejeto vladno uredbo, ki se bo prvič odrazila na računu za mesec marec 2025 in ki je ustrezno odgovorila na problematiko prispevka OVE/SPTE. Izvajalci sezonskih dejavnosti bodo tako lahko imeli nižje stroške. Če bo odjemalec imel za najdražji časovni blok v sezoni dogovorjeno moč enako minimalni moči, se bo prispevek obračunal glede na doseženo moč, so še zapisali na agenciji.
