V središču Ljubljane po 244 tovornjakov dnevno, selitve sedeža železnic ne bo

Območje železniške postaje v prestolnici je že nekaj časa ogromno gradbišče, kjer sočasno teče več državnih in zasebnih projektov. Na nekaj sto metrih stoji kar devet žerjavov, ki delujejo na dveh gradbiščih. Prvo je Emonika, kjer družba Mendota Invest, sicer v lasti največje madžarske bančne skupine OTP, gradi dva hotela, stanovanja in trgovski center, na drugem pa raste železniška postaja.

Že prihodnjo pomlad se na območju bodočega Potniškega centra Ljubljana (PCL) odpira še eno gradbišče. Slovenske železnice bodo najkasneje marca začele s prvo fazo gradnje avtobusne postaje. Ta se bo s Trga Osvobodilne fronte preselila čez železniške tire ob Vilharjevo; na tako imenovanem severnem terminalu bo 30 avtobusnih peronov.

Železnice so konec novembra – 22 mesecev po oddaji vloge – prejele integralno gradbeno dovoljenje, ki bo po njihovih navedbah postalo pravnomočno 15. decembra. Še poleti 2024 so v vodstvu družbe, ki jo vodi Dušan Mes, gradbeno dovoljenje napovedovali za začetek tega leta, a so morali nanj počakati dlje.

A pravijo, da to ne vpliva bistveno na časovnico. “Ne nazadnje bi bil tudi zgodnejši začetek gradnje v praksi neizvedljiv, saj sočasna gradnja železniške in avtobusne postaje ni mogoča,” pravijo v državnem podjetju. Dodajajo, da so morali zaradi novih evropskih smernic dopolniti gradivo za presojo vplivov na okolje, in sicer z izdelavo povsem novega elaborata s presojo podnebne odpornosti.

Vseeno se bo projekt vsaj nekoliko zamaknil. Če je prej veljalo, da bi ga lahko končali že leta 2027, na železnicah zdaj navajajo, da bo projekt zaključen leta 2028.

Izkopali bodo 131 tisoč kubičnih metrov materiala

Ko bo gradbišče zaživelo, bo delovišče skupaj z Emoniko in železniško postajo obsegalo 27,6 hektara. Tu je vštet tudi južni avtobusni terminal ob Masarykovi cesti, ki ga bodo začeli graditi kasneje in bo potreboval ločeno gradbeno dovoljenje. Končali naj bi ga leta 2029.

Pri gradnji severnega terminala bodo najprej zaščitili gradbeno jamo in izkopali 131 tisoč kubičnih metrov materiala, zato bodo začetna dela najbolj moteča za okolico. Predvidenih je kar 244 prevozov tovornih vozil na dan, izhaja iz gradbenega dovoljenja. V pogojih je še zapisano, da bodo morali hitrost prometa omejiti na 30 kilometrov na uro, s čimer naj bi zmanjšali škodljive emisije.

Gradnjo so razdelili v dva dela. Javno naročilo za prvo fazo so objavili konec novembra, v začetku prihodnjega leta sledi še druga faza; gre za gradbena, obrtna in inštalacijska dela ter ureditev zunanjosti. Gradnja naj bi skupno trajala 24 mesecev.

Vrednost projekta severnega terminala nove avtobusne postaje so Slovenske železnice lani ocenjevale na 75 milijonov evrov, južni del, kjer je predvidenih še 12 peronov, naj bi stal dodatnih 12 milijonov evrov. Skupaj 87 milijonov evrov. Na Slovenskih železnicah pojasnjujejo, da je njihov cilj bistveno nižja končna cena. Za koliko, ne navajajo.

Zaposleni SŽ se ne bodo selili

V sklopu nove avtobusne postaje bo v garaži 563 parkirišč za avtomobile in 2.170 za kolesa. Poslovni del bo imel 17 tisoč kvadratnih metrov pisarn in delovnih površin, 2.500 kvadratnih metrov bo namenjenih za trgovsko in gostinsko dejavnost.

V nove prostore pa se ne bodo selili zaposleni na Slovenskih železnicah, čeprav so še lani napovedovali takšen scenarij. Načrt je bil, da bodo sedež družbe preselili v nov objekt, starega na Kolodvorski ulici pa bi prodali.

Mes je v poletnem intervjuju za Dnevnik dejal, da so se za spremembo odločili, ker bo projekt tako bolj dobičkonosen. Na železnicah še dodajajo, da bodo poslovne prostore in garažno hišo, ki bi jih sicer uporabljali zaposleni na SŽ, oddali v najem.

Kaj vse bo v novi postaji?

Tako severni kot tudi južni terminal so zasnovali v arhitekturnem biroju Bevk Perović. Glavni del ob Vilharjevi bo imel tri etaže pod zemljo in štiri nad njo. Peroni in čakalnica s talnim gretjem bodo v parterju, povezava z železniško postajo bo urejena z nadhodom. Slabo polovico objekta bodo obsegale garaže, le sedem odstotkov površin bo namenjenih avtobusni postaji (postajnim poslopjem, terminalom, stavbam za izvajanje komunikacij in z njimi povezanim stavbam).

Na novi avtobusni postaji bo dnevno po 758 avtobusnih prevozov, iz garažne hiše pa še dodatnih 1.407 prevozov na dan.

V pritličju južnega terminala bodo avtobusni peroni za mednarodni avtobusni promet, avtobuse Ljubljanskega potniškega prometa in potrebe nadomestnih prevozov Slovenskih železnic. V višjih nadstropjih tega objekta bodo poslovni prostori in pisarne.

Številna gradbišča

Projekti v sklopu PCL, kjer ob enem največjih prometnih vozlišč rastejo še številne poslovne površine, dva hotela in 187 stanovanj, so skupaj vredni krepko čez pol milijarde evrov. Najprej, v sredini prihodnjega leta, bodo končali nadgradnjo železniške postaje. Gradnjo Emonike naj bi zaključili leta 2027, severnega terminala avtobusne postaje pa še leto kasneje.

Pestro je tudi na okoliških zemljiščih. Slovaški Corwin bo kmalu zaključil gradnjo 40 tisoč kvadratnih metrov velike poslovne stavbe Vilharia, prihodnje leto pa ob Masarykovi načrtujejo še začetek gradnje 81 metrov visoke stolpnice Nordika, v kateri bo 290 stanovanj.

Ob gradbenih projektih bodo v sklopu PCL urejali tudi prometno ureditev, kar je v domeni ljubljanske občine. Med drugim bodo obnavljali Masarykovo in Šmartinsko cesto ter širili podvoz pod železnico pri Ortu baru.