V Ljubljani zgradili skoraj 200 enakih hiš, ki so razburjale meščane

Če zaidete v Postojnsko ali Industrijsko ulico na ljubljanskem Viču, boste opazili številne podobne hiše. Ob tem se mnogim pogled ustavi na neobičajnih strehah – njihove stranice so nenavadno strme.

Hiše bodo kmalu praznovale stoto obletnico in so del enega najbolj ambicioznih projektov zadružne gradnje pri nas, ki jo je organizirala pred okroglim stoletjem ustanovljena stanovanjska zadruga Stan in dom.

V več fazah so na ljubljanskem Viču zgradili skupno skoraj dvesto hiš z določenim zunanjim videzom – šlo je za visokopritlične hiše z dvojno mansardo. Možni so bili trije tipi velikosti, z od tremi do petimi sobami.

Zaradi strehe prišli v časopise

“Ta zadruga je zanimiva, ker je bila v celoti stvar samoorganizacije posameznikov – ni je sponzorirala niti občina niti podjetje, kar se pozna tudi v klienteli – srednjem sloju. Hiše so vse enake, ne razkošne, vendar pa dovolj udobne majhne meščanske vile, ki so bile na izbiro v nekaj različnih velikostih in se jih je dalo naknadno tudi razširiti,” pojasnjuje arhitekt in docent na Fakulteti za arhitekturo dr. Miloš Kosec.

Zazidalna površina je bila velika od 60 pa do 80 kvadratnih metrov. Hiše so ponujale vse potrebno za udobno bivanje, primerljivo z današnjim standardom; že najmanjša izmed različic je vsebovala kuhinjo, tri sobe, balkon, kabinet ter pralnico in kopalnico v kleti.

Zaradi naklona možna dvojna mansarda

Arhitekt Ivan Zupan je določil značilno strmo streho, glede katere se je v dnevnem časopisju razvila polemika, saj naj ne bi bila primerna za ljubljansko okolje, je zapisano v knjigi Iščem stanovanje – 100 let stanovanjske gradnje, ki je izšla pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.

Hiš se je zaradi neobičajne oblike streh prijel celo vzdevek “mavrahova kolonija”, po vrsti gob s koničastim klobukom.

“Strehe so zanimive tudi zato, ker so v Ljubljani vzbudile kratko, a burno debato, kaj je “domače” in kaj “tuje” v arhitekturi. Kmalu po nastanku Jugoslavije oziroma takrat še Kraljevine SHS je bila deklarativna odvrnitev od germanskih vzorov tudi stvar politične konotacije, ne samo bivanjskih idealov,” dodaja Kosec.

Naklon strehe seveda ni bil le vizualni element, ampak je imel predvsem praktično vlogo. Strme strehe so namreč povečevale stojno višino in omogočile preureditev podstrešja za bivanje, s čimer se je lahko tlorisna površina še povečala.

Znižane najemnine ali nakup z ugodnim posojilom

Zadružna gradnja je ena od najobsežnejših primerov organizirane stanovanjske gradnje iz časa med obema vojnama pri nas. Na zadrugo so sicer kmalu po izgradnji letele kritike, da ne rešujejo stanovanjske stiske delavstva, kar bi moral biti njihov namen, ampak sosesko kljub nižjim cenam gradnje in najema na koncu naseljujejo večinoma ljudje iz dovolj udobnega srednjega sloja.

Projekt je bil zasnovan tako, da je zadruga kupila nekaj več kot 26 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče. Del zgradb je zgradila sama in jih nato oddajala svojim članom po znižanih najemninah, del zgradb pa so po skupnih načrtih zgradili posamezni člani, ki so lahko za gradnjo dobili tudi ugodno posojilo, je navedeno v zvezku Namen Stan in Doma, ki ga je uredil Emil Podkrajšek.

Cene hiš so se gibale od 100 do 130 tisoč dinarjev v času, ko je bila uradniška plača okrog 3 tisoč, delavska mezda pa tisoč dinarjev mesečno.

Številne predelave

Zunanjost hiš danes ni več tako enotna kot pred skoraj stotimi leti. V številnih primerih so kasnejši lastniki z dozidavami in prizidki spremenili prvotno podobo.