Kaj je v 250 milijonov evrov težkih načrtih za športne centre v Ljubljani
V Ljubljani se zaključuje gradnja dveh bazenov, leta 2026 pa občina načrtuje odprtje atletskega in plezalnega centra. Kateri večji športni projekti, ki so skupno ocenjeni na več kot 252 milijonov evrov, so še v načrtu?
Športna infrastruktura v prestolnici bo po časovnici občine do konca leta bogatejša za dva nova centra. Oba bosta plavalna. Do konca novembra naj bi se po večkratnih zamikih končala gradnja centra Ilirije ob Bleiweisovi cesti, v kateri bo Ljubljana po več desetletjih dobila pokrit 50-metrski olimpijski bazen.
Z Ilirijo bo mesto dobilo enega najbolj modernih tovrstnih objektov, je pred kratkim za Sportklub dejal predsednik Plavalne zveze Slovenije Urban Korenjak. Gradnjo oziroma obnovo in nadgradnjo objekta iz leta 1929 so začeli v začetku leta 2022, po prvotnih načrtih pa bi prenovljen bazen moral vrata odpreti v začetku leta 2024.
Po zadnjih napovedih se bo to zgodilo konec novembra oziroma v začetku decembra. Projekt se je ob tem skozi leta tudi pošteno podražil, po poročanju Dela pa sta gradbinec Makro 5 Gradnje in občina sklenila 15 aneksov k pogodbi. Na začetku gradnje so na občini ocenjevali, da bodo za projekt odšteli 33 milijonov evrov, v letošnjem proračunu pa je vrednost projekta ocenjena na 65,2 milijona evrov.
Z novim športnim centrom bo prestolnica končno dobila pokrit olimpijski bazen. Ob njem pa bodo še 25-metrski ogrevalni bazen, večja dvorana za rekreacijo, odbojko in košarko, manjša dvorano za gimnastiko, aerobiko in fitnes ter dvorana za borilne športe.
Le mesec po otvoritvi Ilirije naj bi bil končan še en bazenski kompleks – kopališče Vevče. Gradbeno dovoljenje so dobili leta 2022, projekt pa so zaradi previsokih ponudb gradbincev poenostavili – izpadla sta podzemna garaža in tobogan. Zdaj v proračunu predvidevajo, da bo bazen, ki je bil do leta 2007 eden najbolj obiskanih, stal 19,6 milijona evrov. Projekt v višini 5,8 milijona evrov sofinancirata tudi država in evropski sklad za regionalni razvoj.
Atletski stadion se je približal 100 milijonom
Še dražja od zgoraj popisanih projektov bo prenova dotrajanega atletskega stadiona v Šiški. Prenovo Žaka je občina že leta 2013 predstavila na nepremičninskem festivalu v Cannesu, vendar se dobro desetletje kasneje dela še niso začela.
Leta 2015 so s Slovenskimi železnicami dosegli poravnavo in postali lastniki celotnega stadiona, naslednje leto, pred objavo projektnega natečaja, pa so projekt ocenjevali na 16 milijonov evrov. V letošnjem proračunu je vrednost projekta narasla na 94,1 milijona evrov. Letos imajo zagotovljenih 1,8 milijona evrov, prihodnje leto 10,8, milijona evrov, leta 2026 62,5 milijona evrov in leto za tem še 18,2 milijona evrov.
Gradbeno dovoljenje so dobili poleti 2023, na občini pa so kar sedemkratno podražitev obrazložili, da se je projekt med pripravo “razvijal tako vsebinsko kot posledično tudi finančno”, sprva pa so razmišljali le o delni obnovi in nadgradnji.
“Če bo tak, kot mora biti, bo Ljubljana dobila verjetno najboljši atletski center v radiju 2000 kilometrov okoli nje,” je v intervjuju za Sportklub o največjem atletskem projektu v zgodovini slovenske atletike povedal eden vodilnih športnih strokovnjakov pri nas Srdjan Djordjević.
Glavni stadion bo imel 4.777 pokritih sedežev in atletsko dvorano z 200-metrsko krožno stezo in pomožni atletski stadion. Pod njim je predvidena kletna etaža s parkirnimi prostori. Poleg tega je načrtovana gradnja dvorane za mete, ureditev zelenih površin in namestitev solarnih panelov. Atletski center naj bi bil končan v letu 2026.
Garnbret izpolnila obljubo, Janković še ne
V javnosti je bila sicer v zadnjem mesecu najbolj omenjana gradnja plezalnega centra, ki bo stal v športnem parku Svoboda na Viču ob Koprski cesti.
Gradnjo je že pred petimi leti ljubljanski župan Zoran Janković obljubil plezalni zvezdnici Janji Garnbret, v primeru, če osvoji zlato olimpijsko medaljo. Z letošnjih iger v Parizu se je vrnila že s svojo drugo, plezalni center pa še vedno obstaja le na papirju iz leta 2022, ko so izvedli projektni natečaj. Janković je napovedal, da bo gradbeno dovoljenje izdano marca ali aprila.
Zaradi večjega faktorja pozidanosti mora občina pred začetkom pridobivanja gradbenega dovoljenja izvesti postopek lokacijske preveritve.
Projekt je ocenjen na 9,1 milijona evrov, gradnja pa naj bi se končana leta 2026.
Plezalni center bo obsegal 4.500 kvadratnih metrov notranjih plezalnih površin ter 940 kvadratnih metrov zunanjih plezalnih sten.
Tenis se bo namesto v Tomačevem igral na Viču
Ob plezalnem centru na Viču naj bi v prihodnjih letih zrasla še teniška dvorana. Občina jo je sicer najprej načrtovala v Tomačevem, vendar se leta 2021 nihče ni prijavil na razpis za javno-zasebno partnerstvo. Takrat na 11.700 kvadratnih metrih je načrtovala gradnjo devetih teniških igrišč, od katerih bi morala biti vsaj štiri pokrita.
Zdajšnji projekt, kjer bi se nato ob Koprski ulici združili trije centri – ob teniškem in plezalnem že stoji gimnastična dvorana – občina ocenjuje na deset milijonov evrov. Denar je predviden v proračunu za leto 2026.
Kolesarski center bo stal 20 milijonov evrov
Občina je nad športnim programom v Tomačevem obupala – namesto teniških igrišč naj bi tam zgradili kolesarski center. Projekt so v proračun vključili lani, v letošnjem pa je projekt ocenjen na 20,1 milijona evrov. Večina sredstev bo zagotovljenih v proračunih od leta 2026 naprej.
Nov kolesarski center naj bi vključeval stezo za dirkališčno kolesarstvo, rolkanje in tek na rolkah (pozimi bi lahko ponudili tudi tek na smučeh), cestnokolesarski poligon, ciklokros in gorskokolesarski poligon, učni poligon, BMX tekmovalno progo in progo za prosti slog v olimpijskih dimenzijah ter kolopark.
Pod legendarnim Tivolijem še ena mini ledena dvorana
Na nekaj več kot 20 milijonov je ocenjena tudi gradnja male ledene dvorane Tivoli na ploščadi pod obstoječo. Letos je načrtovana izdelava projektne dokumentacije in spremljajočih elaboratov, za kar bodo namenili 420.000 evrov. Končanje na občini načrtujejo leta 2027, ko bodo zagotovili tudi glavnino denarja v proračunu.
Z malo ledeno dvorano želijo zagotoviti infrastrukturo in pogoje za nadaljnji razvoj hokeja, umetnostnega in rekreacijskega drsanja ter curlinga.
Tudi na Kodeljevem večja tribuna
Med večjimi projekti je občina v proračunu predvidela še gradnjo nogometno-atletske tribune na stadionu na Kodeljevem. Projekt občina ocenjuje na 14,2 milijona evrov, končanja pa načrtujejo do konca leta 2028. V proračunu za prihodnje leto je zagotovljenih pol milijona evrov.
