Ljubljanska občina išče kupca v središču mesta, obeta si milijone
Za poslovne prostore na Bavarskem dvoru pričakujejo pet tisoč evrov za kvadratni meter, na Gornjem trgu pa nekaj več kot tri tisoč evrov. Oboje je precej nad tržno ceno.
Mestni svetniki so na septembrski seji potrdili predlog prodaje poslovnih prostorov na Slovenski cesti 54. Na občini pričakujejo, da bodo na dražbi za skupno 454 kvadratnih metrov pisarn iztržili vsaj 2,271 milijona evrov.
Preračunano na kvadratni meter ljubljanska občina (Mol) pričakuje pet tisoč evrov za kvadratni meter, kar je bistveno nad povprečnimi cenami poslovnih nepremičnin po analizi geodetske uprave (Gurs). Srednja cena poslovnih prostorov v središču prestolnice je bila lani po podatkih Gursa 1.911 evrov za kvadratni meter.
Občina se je za prodajo odločila, ker omenjenih prostorov v stavbi iz leta 1970, ki ima 14 tisoč bruto tlorisne površine, ne potrebuje za lastno dejavnost. Prostori v 9. nadstropju so trenutno zasedeni s tremi najemniki. To so Center za raziskavo scenskih umetnosti Delak, Društvo Ljudmila in Zavod Projekt Atol, ki prostore uporabljajo brezplačno. Če bo Mol uspešna pri prodaji, bo obstoječim uporabnikom zagotovila nadomestne prostore. Datum dražbe še ni znan.
Denar od prodaje bo prihodek občinskega proračuna, na občini pa ne povedo natančneje, za kaj ga bodo porabili.
Prodajajo tudi na Gornjem trgu
Na septembrski seji so sicer svetniki prikimali še eni prodaji prostorov v središču mesta. Gre za slabih 200 kvadratnih metrov poslovnih prostorov na Gornjem trgu 1. Prostori v starem mestnem jedru so trenutno prazni. Gre za stavbo iz leta 1571, v njej pa je pet poslovnih prostorov in tri stanovanja. Na stavbi so pred slabimi 30 leti obnovili fasado, leta 1992 pa okna.
Občina za prostore na Gornjem trgu pričakuje 599.700 evrov oziroma tri tisoč evrov za kvadratni meter.
Lani s prodajami do 6,8 milijona evrov
Največja slovenska občina sicer letos ni zelo dejavna pri prodajah prostorov. V devetih mesecih je sklenila le tri posle v skupni vrednosti 66.720 evrov. Bistveno bolj aktivna je bila lani, ko je skupaj prodala 14 poslovnih prostorov oziroma objektov v skupni vrednosti 6,8 milijona evrov.
Več kot polovico je prinesla prodaja Baragovega semenišča pri Gospodarskem razstavišču, ki ga je kupilo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in tako končalo negotovost za okoli 200 študentov, ki prebivajo v njem, saj bi sicer potekla najemna pogodba med občino in resornim ministrstvom. Občina sicer še vedno vztraja pri projektu celovite obnove Baragovega semenišča. Stavbo, zgrajeno leta 1936, nameravajo obnoviti, polkrožni del pa skleniti v krog, tako kot je predvidel že arhitekt Jože Plečnik. Lani so projekt ocenjevali na 34,7 milijona evrov, končanje pa predvidevajo čez štiri leta.
Poleg omenjenega so lani prodali še za 5,2 milijona evrov zemljišč. Največ pozornosti je pritegnila prodaja skoraj hektar zemljišč v Trnovskem predmestju, v tako imenovani ljubljanski Sibiriji. Edini dražitelj je bila družba NG Projekt Nikole Petrovića, ki je tri zemljišča kupila po izklicni ceni 2,68 milijona evrov. Petrović sodi v najožji krog srbskega predsednika Aleksandra Vučića, aprila je N1 poročal, da nakupe zemljišč preiskuje policija.
Pred dvema letoma so se na oddelku za ravnanje z nepremičninami Mol podpisali pod sedem prodaj, ki so v proračun prinesle 605.740 evrov.
