Na enem največjih gradbišč v Sloveniji: dnevno zemljo odvaža 15 tovornjakov
Okolica glavne železniške postaje v Ljubljani je postala eno veliko gradbišče. Preverili smo, kako potekajo dela.
Začetek Dunajske, pri križišču s Trgom Osvobodilne fronte in na drugi strani železnice z Vilharjevo cesto, se je v zadnjem letu spremenil v eno največjih gradbišč v državi. Začela so se prva dela pri gradnji Potniškega centra Ljubljana.
Naprej s širitvijo nadvoza čez Dunajsko cesto. Ob našem obisku v začetku tedna so ravno pritrjevali predzadnja dva jeklena nosilca, na katera bodo položili dve tirnici. Montaža poteka ta konec tedna.
“Glavna razlika je, da bodo zdaj tirnice na tirni gredi, kar omogoča lažje spremembe in obnove, saj niso pritrjeni na konstrukcijo kot prej,” glavne razlike ob prečkanju nadvoza našteva vodja gradbišča Benjamin Bogovič.
Trenutno sta na nadvozu aktivni dve tirnici, na koncu jih bo šest.
Zanimiv videz jeklenih nosilcev
Delavci so pripravljali še zadnje podrobnosti za tretji sklop jeklenih nosilcev, ki se bodo “usedli” na betonska nosilca.
Jeklena konstrukcija, zaradi katere morajo začasno zapreti celotno vpadnico v mesto, ima zanimiv videz – kot bi bili nanj pritrjeni številni mali žebljički. Njihova funkcija je po besedah Bogoviča v tem, da se beton po ulitju bolje oprime konstrukcije.
Ogled gradbišča in hojo proti nadvozu so spremljale številne vožnje vlakov, dnevno jih ta odsek prečka 400. Na opazko, da je njihovo premikanje veliko tišje kot prej, je Bogovič odvrnil, da so tirnice položene po sistemu neskončno varjenega tira, kar pomeni, da je manj stikov, kjer bi nastajal glasnejši zvok.
Prav tako so pragovi betonski in imajo manjšo elastičnost, kar pomeni, da se tirnice pod težo vlaka manj premikajo. “Je pa zaradi gradbišča hitrost omejena, kar prav tako vpliva na glasnost,” dodaja Bogovič, ki je nadzoroval že več železniških projektov, predvsem v okviru programa Krajšamo razdalje.
Nivo bodo dvignili za en meter
Ob obisku je bilo na gradbišču 25 delavcev, med najzahtevnejšimi deli jih je okoli 60, pojasnjuje Bogovič. Običajno so delali štirje bagri in 15 tovornjakov.
Celoten nivo proge so morali dvigniti za približno meter, višina pa se bo še spreminjala ob nadgradnji železniške postaje.
“Vloga vodje gradbišča je predvsem iskanje kompromisa med pogodbenimi zahtevami in željami naročnika,” Bogovič odgovarja na vprašanje, kaj dela vodja gradbišča. Do konca jih še čaka še betoniranje preostalega dela nadvoza in spajanje armature.
Nadvoz bo končan pred koncem leta
Gradnja razširjenega železniškega nadvoza nad Dunajsko cesto je vredna 40,6 milijona evrov. Nad njo bdi Direkcija za infrastrukturo (DRSI). Začeli so lanskega oktobra, dela na železnici in železniški infrastrukturi pa bodo na tem mestu končana 9. decembra. Še nekoliko prej bo sproščen pločnik ob cesti pod nadvozom, in sicer v sredini novembra.
Med deli so morali večkrat zapreti promet na eni najbolj prometnih mestnih vpadnic, kar kot enega najzahtevnejših trenutkov izpostavlja Bogovič. Vseeno večjega prometnega kolapsa ni bilo.
Po razširitvi še poglobitev
Ko bo konec del na nadvozu, se bodo počasi začela dela na cesti pod njim. Zaradi širitve nadvoza bo potrebna poglobitev Dunajske ceste na tem odseku. Uredili bodo še črpališče nad območjem za pešce, tako pa bodo rešili tudi težave z meteornimi vodami, pogovor ob približevanju pisarni, ki jo ima v nekdanjih prostorih pošte, kjer bo nato park, zaključuje Bogovič.
Vmes se bo začela tudi gradnja železniške postaje, kjer so že odstranili dve tirnici. Uradna dela so se začela prejšnjo soboto, ko so premier Robert Golob, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in ljubljanski župan Zoran Janković odkrili spominsko ploščo. Gradnja bo trajala 22 mesecev, vrednost projekta, kjer bodo med drugim zgradili nov nadhod s postajno dvorano z dvigali in nadgradili tire z optimizacijo tirne sheme, pa je 243,9 milijona evrov z vključenim DDV.
Dnevno zemljo odvaža 15 tovornih vozil
Ob mejah nadvoza, za nižjo gradbiščno tablo, pa sta že drugi gradbišči. Na skupno 25.600 kvadratnih metrih zemljišča je investitor družba Mendota Invest, v lasti največje madžarske bančne skupine OTP. Projekt ocenjujejo na 350 do 400 milijonov evrov.
Tako na južnem kot tudi severnem delu potekajo izkopi in zaščita gradbenih jam, pogled na obeh straneh pa kaže veliko luknjo, iz katere zemljo odvažajo tovornjaki. Skopali so okoli 15 metrov globoko, vsak dan na vsaki strani gradbišča 15 tovornih vozil odpelje približno 1.000 kubičnih metrov materiala.
“Izkopi se izvajajo s pomočjo štirih bagrov različnih zmogljivosti. Poleg tega so na gradbišču še valjar, kompresorji in vrtalne garniture za sidranje pilotnih sten, pri čemer so na vsaki strani nameščene po tri garniture,” opremo za ključna pripravljalna dela predstavljajo v Mendoti Invest. Za sidranje oziroma pilotiranje sten so na severnem gradbišču skupno porabili kar 12 kilometrov sider. Prav s sidranjem, ki se opravlja s posebnim strojem, se je ob našem obisku ukvarjalo največ delavcev na gradbišču.
Arheološke najdbe
V Mendoti Invest so za eno najzahtevnejših del označili arheološke raziskave. Na južnem delu gradbišča je bilo eno večjih emonskih pokopališč, arheologi pa so med marcem in julijem našli kar 139 grobov, najdb je bilo več, kot so jih sprva pričakovali.
“Med izkopavanji smo sicer našli veliko zanimivih predmetov, med njimi srebrni stilus, pisalo s šestkotnim ročajem in nakit, vključno z ogrlicami ter fibule, priponke za spenjanje oblačil,” pojasnjujejo v podjetju.
“S tehničnega vidika pa je največji izziv predstavljalo pilotiranje, saj je bilo potrebno prevrtati in stabilizirati različne geološke plasti, kar zahteva izjemno natančnost in prilagajanje različnim pogojem na terenu,” dodajajo investitorji. Izpostavili so še, da mejijo na železnico, kjer morajo praktično povsem preprečiti premikanje tal, zato je pilotiranje sten še toliko bolj pomembno.
Dnevno je na obeh gradbiščih 100 delavcev, celoten projekt z nakupovalnim središčem, hotelom, poslovnimi prostori in 187 stanovanji pa naj bi bil končan konec leta 2026 oziroma v začetku 2027.
Dolga zgodovina projekta
Od prvega mednarodnega natečaja za območje Potniškega centra Ljubljana (PCL), ki ga je izvedla ljubljanska občina, je minilo že več kot 22 let. V vmesnem času so se projekt in tudi vlagatelji večkrat zamenjali, a železniška in avtobusna postaja svojega videza v tem času niso veliko spreminjal. V zadnjem letu se je projekt le začel premikati z mrtve točke.
Napovedani ali v teku so tako nagraditev železniške postaje, gradnja avtobusne postaje in stavbe Centra vodenja prometa ter gradnja zasebnega dela Emonike, kjer bodo poslovna stolpnica, hotel, stanovanja in nakupovalni center. Ob tem na širšem območju z deli hitro napreduje tudi slovaški Corwin, ki gradi poslovno stavbo Vilhario, napovedali pa so še projekt stolpnice Nordika ob Masarykovi cesta.
Če izvzamemo projekta Corwina bo celotna investicija PCL stala blizu milijarde evrov.