Koliko smo za kvadratni meter stanovanja plačali pred desetletjem in koliko danes

Cene nepremičnin od leta 2015, torej zadnjih deset let, dosegajo rekordne vrednosti. Čeprav se je v vmesnem času povpraševanje že večkrat močno umirilo, kaj dosti vpliva na ceno nepremičnin to ni imelo.

V zadnjih desetih letih (vzeli smo obdobje od 2015 do 2024, ko so zadnji celoletni podatki) so se cene nepremičnin na ravni države več kot podvojile, medtem ko so stroški življenjskih potrebščin v tem času zrasli za 27,6 odstotka.

V nadaljevanju nekaj primerjav, vendar na tem mestu poudarjamo, da je Gurs leta 2020 spremenil sporočanje cen. Namesto povprečne cene so začeli objavljati mediano, kar ni povsem primerljivo, vendar kljub temu daje dovolj jasno sliko. Za spremembo so se pri Gursu odločili, ker je bil vzorec opazovanja majhen in so nepremičnine zelo heterogene. S spremembo so zagotovili višjo kakovost podatkov. Na Gursu pojasnjujejo, da so letne številke na državni ravni primerljive, saj gre za velike statistične vzorce in je razlika med povprečjem in mediano majhna.

S 1.450 na skoraj 3.000 za kvadratni meter

Povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja je s 1.450 evrov leta 2015, ko je bilo tudi cenovno dno zaradi vpliva finančne in tudi nepremičninske krize, poskočila na 2.920 evrov (srednja cena oziroma mediana) v letu 2024. Preračunano na povprečno veliko stanovanje, ki meri 55 kvadratnih metrov, je danes treba odšteti približno 80 tisoč evrov več kot leta 2015.

Še večja razlika je na največjem trgu v državi, v Ljubljani. Leta 2015 je bila povprečna cena kvadratnega metra 2.040 evrov. Od takrat se je srednja cena povzpela za 120 odstotkov na 4.510 evrov za kvadratni meter.

Povprečno veliko stanovanje se je tako s 112 tisoč evrov v desetih letih podražilo za 135 tisoč evrov.

Skok pri novogradnjah še višji

Rasle so tudi cene novogradenj. Gurs sicer opozarja, da so cene novih stanovanj v Ljubljani v povprečju le malo višje kot cene novejših rabljenih stanovanj na dobrih lokacijah.

“Pri tem pa je treba upoštevati, da so bila praktično vsa lani vseljiva nova stanovanja kupljena že v predprodaji po cenah, ki so veljale v času sklenitve pogodbe, torej pred tremi ali celo štirimi leti,” opozarjajo. V primerih, kjer so se predpogodbe sklepale v letu 2023, pa so bile cene že precej višje.

Cene novih stanovanj so se tako začele pri 6.500 evrov na kvadratni meter z vključenim DDV. To je skoraj trikrat toliko kot leta 2015, ko so bile povprečne cene novogradenj 2.500 evrov za kvadratni meter.

Hiše so rasle predvsem v Ljubljani

Nekoliko manj so se na ravni države podražile rabljene hiše. Leta 2015 so se prodajale v povprečju za 105 tisoč evrov, deset let pozneje pa je bila srednja cena 165 tisoč evrov, kar je dobro polovico več.

V Ljubljani, kjer je bilo lani sklenjenih dobrih dva tisoč poslov, so se cene hiš zviševale še bolj. V desetih letih so se skoraj podvojile, z 207 tisoč evrov na 405 tisoč evrov.

Plače rasle počasneje

Poglejmo na drugi strani, koliko so medtem zrasle plače. Povprečna bruto plača je pred desetimi leti znašala 1.555 evrov, lani malenkost pod 2.400 evrov bruto.

Za 55 kvadratnih metrov veliko rabljeno stanovanje v prestolnici smo leta 2015 potrebovali 72 povprečnih bruto plač, letos pa že 102. To je dve leti in pol več dela za enako stanovanje, vseeno pa ni rekordno veliko.

Največ mesečnih bruto plač za nakup 55 kvadratnih metrov smo namreč potrebovali leta 2008, in sicer še šest več kot lani.

Letos prvič čez 3.000 evrov

Cene nepremičnin rastejo tudi letos. Kot v polletnem poročilu ugotavlja Gurs, so se cene na letni ravni zvišale za pet odstotkov.

V prvih šestih mesecih letos je srednja cena rabljenega stanovanja v Sloveniji prvič presegla tri tisoč evrov na kvadratni meter, medtem ko se je v Ljubljani približala meji pet tisoč evrov.

Geodetska uprava (Gurs) je med razlogi za rast navedla omejeno ponudbo, kar je že večletna težava slovenskega nepremičninskega trga, ob tem pa tudi občuten padec fiksnih obrestnih mer za stanovanjska posojila, visoko zaposlenost in rast plač.

Letos je znova prišlo še do preobrata pri prodajah in se je število sklenjenih poslov od januarja do junija v primerjavi z drugim polletjem lani zvišalo kar za tretjino.