Gradbeni inšpektorji napovedali akcijo: še letos bi rušili več deset črnih gradenj
Inšpektorat za naravne vire in prostor je do konca leta napovedal večjo aktivnost svojih inšpektorjev. Ti imajo letos na voljo več denarja za skrajne ukrepe, med katere spada rušenje črnih gradenj.
Inšpektorat za naravne vire in prostor ima v proračunskem letu 2024 na voljo približno 750 tisoč evrov, za izvedbo izvršilnih postopkov gradbene inšpekcije bodo namenili 500 tisoč evrov. Znesek je višji kot prejšnja leta, zato so na srečanju z novinarji napovedali občutno povečanje svoje aktivnosti.
Do konca leta načrtujejo med 35 in 40 upravnih izvršb. Gre za skrajni ukrep, ki ga inšpektorat uporablja pri zagotavljanju legalnega oziroma zakonitega stanja gradnje.
Z drugimi besedami, inšpektorat lahko, kot represiven organ ministrstva za naravne vire in prostor, tistim, ki objekt gradijo ali so ga že postavili na črno, naloži različne obveznosti. Med te spada tudi odstranitev objekta. Za primerjavo; lani je inšpektorat izvedel zgolj eno izvršbo rušenja, povprečen strošek teh pa znaša med 15 in 20 tisoč evrov.
Napovedana številka izvršb za letos se lahko še spremeni, razlaga direktorica gradbene inšpekcije Andreja Troha, ki dodaja, da je za rušenje zrelih okoli sto objektov po državi. Pri izbiri odstranitvi nelegalnih objektov se sicer inšpektorat odloča glede na prioritete in že opravljene postopkovne korake. Prioritete določa zakon, prve v vrsti pa so nevarne gradnje ter objekti, ki so še v gradnji.
Ukrep rušenja je mogoče tudi odložiti
Kršitelji so o izvršbi obveščeni približno mesec dni prej, v tem času pa lahko tudi sami vzpostavijo legalno stanje – lani je inšpekcijske odločbe samostojno izvedlo 255 inšpekcijskih zavezancev. Nedavno je takšno obvestilo prejelo med deset in 17 kršiteljev.
Kršitelji imajo možnost, da se od uvedbe inšpekcijskega postopka do njegovega zaključka z odločbo, vključijo v postopek. Na odločbo se lahko tudi pritožijo. Kasneje lahko zaprosijo še za odlog izvršbe. Lani je bilo pozitivno rešenih 32 vlog o odlogu izvršbe.
Kje v Sloveniji je največ izvršb
Kršitve pri pridobivanju dovoljenj za postavitev objektov se dogajajo po celi državi, vseeno pa gradbeni inšpektorat največ izvršb napoveduje na Obali, v Ljubljani in Celju. To so sicer območne enote, ki imajo največ prijav in inšpekcijskih postopkov.
Ta mesec je inšpektorat izvedel štiri izvršbe. Tri po prvi osebi, kar pomeni, da so obveznosti izpolnili zavezanci sami, eno je izvedel inšpektorat. V primeru slednjega nastanejo stroški, ki jih država založi in so kasneje izterjani. Denar je zagotovljen v proračunu.
Konec leta 2023 je bilo na inšpektoratu odprtih 3.332 izvršilnih postopkov, pri čemer so v številki skriti tudi postopki, ki tečejo na sodišču, ali pritožbeni postopki. Ponekod so bile izvršbe že opravljene in poteka le še izterjava zavezancev, ki jih upravlja finančna uprava.
Inšpektorat se sicer sooča z velikim pomanjkanjem kadra. Trenutno je zaposlenih 52 gradbenih inšpektorjev, za optimalno delovanje bi jih po navedbah Andreje Troha potrebovali še več kot sto. Poleg manjšega števila zaposlenih se inšpektorat spopada še z vse bolj kompleksnimi postopki, ki se tudi podaljšujejo. Gradbeni inšpektorji naj bi imeli tudi vse več nalog, ki jih nalagajo različne spremembe zakonov.
